O Arhitektu, Kiparju in Pedagou Jožetu Baršiju
Delo Jožeta Baršija se odlikuje z uporabo minimalnih izraznih sredstev in poglobljenim razmišljanjem o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Njegova nova razstava z naslovom Učenje in pozabljanje, ki je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, predstavlja prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013.
Meja med vsakdanjim predmetom in umetnino
Po mnenju Jožeta Baršija, ki je konec osemdesetih let 20. stoletja s svojo prakso korenito prenovil kiparstvo v slovenskem prostoru, se umetniško delo ne konča v galeriji ali zgolj pri predmetu. Nastane šele v mislih gledalca. Njegovi kolegi so takrat poudarjali izkušnjo necelosti in fragmentiranosti ter se spraševali o sami definiciji kipa in meji med vsakdanjim predmetom ter umetnino.
Konceptualna umetnost in prezentacija misli
Baršijeva poznejša praksa se je vse bolj usmerjala h konceptualni umetnosti. Kot je zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, se umetnik v zadnjih letih poglobljeno ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter načini, kako takšno delo gledati, misliti in brati. To se odraža tudi v zasnovi razstave, ki vključuje njegove risbe, zvezke, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekte ter dokumentacijo iz njegovega osebnega arhiva.
Učenje kot proces, pozabljanje kot kontrapunkt
Barši razume učenje v širokem smislu - ne le kot pomnjenje faktografskih podatkov, temveč kot proces ob branju, pisanju, stikih z ljudmi ter opazovanju narave in družbenih sprememb. Medtem ko je učenje že dolgo prisotno v njegovem opusu, se pozabljanje kot njegov kontrapunkt zdi novejši vidik umetnikovih razmislekov.
Jože Barši je sicer znan tudi po svojem projektu na Beneškem bienalu, kjer je gojil zelje. Barbara Sterle Vurnik povezuje umetnikovo vpeljevanje naravnih procesov s temo učenja, saj tako narava kot učenje potrebujeta čas za svoj razvoj, misel pa potrebuje čas, da se razvije.
Razstava "Učenje in pozabljanje"
Razstava je bila na ogled do 11. januarja.
Širši kontekst umetniških praks
Besedilo se dotika tudi drugih umetniških praks in konceptov, ki so relevantni za razumevanje sodobne umetnosti. Med njimi izstopa delo Janje Žvegelj, ki je leta 2000 odklonila povabilo na Manifesta v Ljubljani in prenehala z umetniško prakso. Njena dela, kot sta "Atelje" (1995) in "Squash" (1998), ter manj znano delo "Turist" (1996) in "Please Talk to Me" (1999), še vedno vzbujajo razmislek in dokazujejo svojo moč delovanja.
Analizira se pojem umetnostno delo v primerjavi z izrazom umetniško delo, pri čemer se poudarja premik pozornosti od umetnika k samemu delu. Delo "Turist" Janje Žvegelj je izpostavljeno kot primer konceptualnega pristopa, kjer umetnica fotografije ni razstavila v galeriji, temveč jih je pustila v knjigah v javni knjižnici, s čimer je ustvarila diskreten in premišljen umetniški projekt.
Interpasivnost, koncepti in družbena refleksija
Besedilo nadalje raziskuje koncepte, kot je interpasivnost, ki jo je predstavil Robert Pfaller, ter razmišlja o prenosu užitka na drugega. Omenja se tudi delo Jacquesa Rancièrea o interaktivnosti v umetnosti in vlogi gledalca. Dotakne se tudi vprašanj družbene sprejemljivosti, delovanja posameznikov v lokalnih skupnostih, pomena dialoga in etičnega ravnanja.
Reflektira se tudi o umetnosti devetdesetih let v Sloveniji, projektu "Druga eksplozija", ki ga zaznamujejo ključni prelomni dogodki v regiji, kot sta razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije. Posebej je izpostavljeno sodelovanje Jožeta Baršija in Tadeja Pogačarja na Beneškem bienalu, njuni ambiciozni in kontroverzni pristopi ter njihov vpliv na umetniško krajino.
Odkrijte čudesa Slovenije | Google Arts & Culture
Pregledna razstava Jožeta Baršija
Pregledna razstava Jožeta Baršija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) obravnava dela, ki segajo od leta 1995 naprej, vključno s konceptualnimi projekti, kot sta "There are many answers to the question about why to grow vegetables" (1995) in "Zelje" (1997) na Beneškem bienalu. Poudarjena je dokumentarna narava teh del in izziv, kako jih predstaviti v galerijskem prostoru.
Analizirajo se tudi projekti kot so "Javno stranišče" in "Kapital", kjer se postavlja vprašanje prvotnega namena in konteksta umetniškega dela. Pri projektu "Hiša" se razpravlja o vprašanju avtorstva v primeru sodelovanja večje skupine ljudi.
Kljub umetnikovim prizadevanjem, da bi se izognil ustaljenim galerijskim okvirjem, razstava v muzeju še vedno ohranja značilnosti "bele kocke" in umetniško avro del, kar nakazuje na težavnost popolnega izstopa iz institucijskega konteksta.