45 poslank in poslancev Evropskega parlamenta je na Evropsko komisijo naslovilo pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih prinaša vzpon skrajne desnice v Evropski uniji.
V Sloveniji pa je gibanje pod imenom "Proti koaliciji sovraštva" dvignilo raven pritiska na poslance SMC in DeSUS, ki naj bi podprli vlado. Poleg napovedanega protesta pred sedežema strank so pričeli tudi s kampanjo po družbenih omrežjih, pri čemer je njihov način komunikacije vse kaj drugega kot nesovražen.
Zaskrbljenost Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so v pismu Evropski komisiji opozorili na nevarne trende, ki jih prinaša naraščajoči vpliv skrajne desnice v EU. Kot enega izmed najbolj pretresljivih dogodkov so navedli streljanje v nemškem mestu Hanau 19. februarja, v katerem je umrlo devet ljudi. To dejanje je bilo neposredno povezano s širjenjem sovražnih ideologij.
Poslanci so izpostavili dva ključna načina širjenja sovražnih ideologij:
- Preko medijev, ki jih za promocijo nedemokratičnih in represivnih politik sofinancirajo nekatere desne stranke.
- Nenadzorovano širjenje sovraštva preko spleta.
Pismo je v veliki večini podpisalo levo usmerjenih strankarskih skupin, pridružilo pa se jim je tudi 5 poslancev Evropske ljudske stranke, ki sicer šteje 187 članov.
Pritisk na slovenske poslance in spletna kampanja
Gibanje "Proti koaliciji sovraštva" je svoje nasprotovanje nastanku nove vlade podprlo tudi s spletno kampanjo. Kljub legalni in legitimni pravici izražanja svoje volje in svobode govora, pa takšen način označevanja posameznikov in uporaba sovražnega jezika izpostavlja paradoks, saj naj bi se gibanje prav proti temu sovraštvu borilo.
Takšna diskreditacija je nekatere prebudila. Poslanka SMC Janja Sluga je zapisala: "Z osebnimi napadi, diskreditacijami in inovativno uporabo pridevnikov se je šest let ukvarjala desna stran tviterja. In mislila sem, da je to lahko samo tako."
Politične analize in možni premiki na slovenski levici
Politični analitik Sebastjan Jeretič je v svoji analizi izpostavil več zanimivih scenarijev za slovensko politično prihodnost. Ocenjuje, da bi bil Vladimir Prebilič trenutno edini resni kandidat za zamenjavo Roberta Goloba, če bi ta izgubil politično stabilnost. Prebilič naj bi imel velik potencial za prevzem glasov Logarjevim Demokratom, kar ga postavlja v neposredno tekmo z Golobom za prevlado na levici.
Jeretič je komentiral tudi govorice o morebitnih predčasnih volitvah, ki naj bi jih Golob razmišljal. Čeprav gre po njegovem mnenju za špekulacije, bi bile te volitve z vidika premierja strateško smiselne, saj "iz meseca v mesec izgublja vsebinski potencial, tudi če na anketah ostaja močan." To daje priložnost drugim, da se sestavijo.
Analitik je poudaril tudi potencial Prebiliča, da odvzame pomemben del volilne baze Anžetu Logarju, ki s svojo novo stranko Demokrati cilja na sredinske volivce. Logar je po Jeretičevih besedah zdaj stisnjen v ožji prostor, saj bo Prebilič posegal tudi po teh sredinskih, prosto lebdečih volivcih.
Ključno v tej tekmi bo, kako bodo mediji predstavljali oba akterja in koga bodo podprli. Jeretič opozarja, da levičarji Logarja še vedno vidijo kot "satelit SDS" in ga bodo tako predstavljali predvsem iz strahu pred njegovim uspehom na sredini političnega spektra.
Možna vrnitev Boruta Pahorja
Jeretič izpostavlja tudi možen scenarij, ki bi lahko popolnoma premešal politično prizorišče - vrnitev Boruta Pahorja. "Edini scenarij, ki bi lahko zaropotal vse skupaj, je, da nekdo zaigra na odgovornost Boruta Pahorja, da ne pusti države na cedilu v najbolj zrelih letih, in da bi se on spustil v parlamentarno bitko. To je potem popoln scenarij - lahko je veliki zmagovalec levosredinskega polja," ocenjuje analitik.
Pahor je sicer znan po svojih načelih povezovanja, kar je dokazal v različnih političnih situacijah. V svojih intervjujih je nekdanji predsednik večkrat poudaril potrebo po politiki nacionalne enotnosti in povezovanja. Izpostavil je, da so politiki dolžni sodelovati in iskati skupne rešitve za dobrobit države.
"Zdi se mi, da imamo čudovite možnosti. Strpnost je odločitev za neko pogumno držo. Danes zmernost ni najbolj politično nagrajena, vendar verjamem, da bodo tisti, ki bodo iskali skupne točke in ostali spoštljivi, nagrajeni od ljudi," je dejal v enem izmed intervjujev.
Zgodovinski pregled in kritika tranzicije
Del besedila ponuja vpogled v zgodovinske dogodke in kritiko tranzicijskega procesa v Sloveniji. Poudarja se pomembnost razumevanja zakonodajnih posegov, rušenja kontrolnih institucij in politično kadrovanje v obdobju tranzicije.
Kot primer zakonodajnih posegov je navedeno sprejemanje novega kazenskega zakonika konec leta 1994, ki je prinesel skrajšanje kazni in zastaralnih rokov za področje gospodarskega kriminala in korupcije. Kazen za ponareditev ali uničenje poslovnih listin se je s petih let skrajšala na največ dve leti, za neupravičeno sprejemanje daril (korupcijo) pa z do pet let na največ tri leta ali samo denarno kazen.
Omenjeno je tudi spreminjanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se je upravljanje prenesti iz rok upokojencev na celotno državo. Poudarjena je tudi groba sila, ki se je včasih uporabljala za izključitev delujočih kontrolnih institucij.
Značilnost tranzicije je bila po mnenju avtorja vzpostavljanje nedelujočih institucij, politično kadrovanje in spreminjanje zakonodaje, kar je omogočilo proces, ki se je akumuliral skozi dvanajstletno obdobje.
Drugi del, ki je omogočil ta proces, je bila koncentracija funkcij pri posameznih kadrih. Kot primer je naveden mag. Anton Rop, ki je združeval več ključnih funkcij, vključno s svetovalcem vlade za privatizacijo, predsednikom upravnega odbora Agencije RS, predsednikom uprave Sklada za razvoj, predsednikom uprave Soda, ministrom za delo, družino in socialne zadeve ter kasneje ministrom za finance.
Poudarja se, da je politično nastavljanje ljudi bistveno v teh procesih, tako v gospodarstvu kot v nadzornih institucijah. Kot dragocen trenutek je omenjen primer, ko je nekdanji predsednik vlade Rop vzklil Zoranu Jankoviću: "Zapomni si, politika te je nastavila! Jaz sem te nastavil!" Ta trenutek je bil zabeležen s kamerami in pomaga osvetliti dejstva.
Posebna pozornost je namenjena vlogi tako imenovanih pidov (pooblaščenih investicijskih družb). Podatki iz leta 2004 kažejo, da je samo 23 delničarjev razpolagalo z več kot 40 milijardami oziroma 99% vsega, kar so premogli pidi, medtem ko je več kot četrt milijona slovenskih delničarjev razpolagalo samo z 1% svojega premoženja.
Prav tako je problematična vloga bank, predvsem narodne banke Slovenije, ki bi morala preverjati ustrezno zavarovanje kreditov in spoštovanje bančnih standardov. Avtor izpostavlja, da je poročilo, ki ga zahtevajo, nujno potrebno in ga bo treba kritično osvetliti.
Volitve v tujini in položaj stranke SLS
Besedilo vsebuje tudi podatke o glasovanju na diplomatskih predstavništvih v tujini na predčasnih državnozborskih volitvah. Skupno je bilo oddanih 2157 glasovnic. Največ glasov je zbrala stranka SDS (807), sledita ji NSi (397) in SMC (292).
Stranka SLS, ki se ni uvrstila v parlament, čaka na uradne rezultate. Nedavni kongres SLS je minil skoraj neopazno, medijsko zanimanje zanjo pa je upadlo. Predsednik SLS izraža zadovoljstvo nad novim statutom, posodobljenim programom in pozitivno energijo v stranki, kar naj bi se odražalo tudi v javnomnenjskih anketah.
Stranka SLS še vedno ostaja stranka z največ župani, kljub temu da je Ivan Oman, prvi predsednik stranke, zapustil SLS in začel sodelovati z NSi. Klub županov SLS se je sestal večkrat, med drugim so obravnavali tudi financiranje občin.
Stranka SLS se zavzema za odpravo sankcij proti Rusiji in meni, da bi morali odločevalci v EU stopiti korak naprej ter se prilagajati spreminjajočim se časom. Predlagali so tudi svetovno varnostno konferenco in partnerstvo za mir na kongresu Evropske ljudske stranke (ELS).
Migrantska problematika in varnostna tveganja
Migrantska problematika je ena izmed osrednjih tem v besedilu. SLS je že zgodaj opozarjala na nevarnosti, ki jih prinaša nekontrolirano priseljevanje, in predlagala postavitev ograje na meji s Hrvaško.
Poudarja se, da je Angela Merkel z vabilom migrantov v Nemčijo destabilizirala Evropo. Vlada in premier naj ne bi ukrepala pravilno in pravočasno, s čimer naj bi državo izpostavila nevarnostim. Omenja se varnostna luknja na schengenski meji in možnost, da bi se zaradi tega zaprle nacionalne meje.
Poudarja se, da se migranti obveščajo preko telefonov in da iščejo nove poti, ko se ena zapre. Omenja se tudi dejstvo, da so migranti pogosto polni denarja in jim ni težko plačati prevozov, medtem ko v Sloveniji nimajo stroškov. Glavna cilja naj bi bila Nemčija in Švedska zaradi ugodnih socialnih transferjev in bonitet.
V zvezi z gradnjo islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani, ki ga financira Katar, besedilo izraža stališče, da državljanov muslimanske veroizpovedi ne moremo izenačiti s skrajneži. Vendar pa se hkrati poudarja, da je treba ohranjati lastne vrednote, ki smo si jih pridobili z razsvetljenstvom. Burka in nikab naj ne bi spadata v javni prostor in predstavljata varnostno tveganje.
Pojasnjena migracijska kriza v EU
Vprašanje pravne države in odločitev sodišč
Besedilo se dotakne tudi primera Patria in kritizira odločitve sodišč. Očitek je, da so sodišča sprejela odločitve, ki temeljijo na abstraktnih opredelitvah in pojmih iz zakona, ki prevzamejo vlogo dejstev, namesto da bi se opirala na konkretne dokaze.
Poudarja se, da pojmi sami po sebi niso dejstva in da zakon ne more ustvarjati dejstev. Izpostavlja se, da sodišča niso povsem določno opisala načina storitve kaznivega dejanja, kar naj bi bil rezultat pomanjkanja dokazov in "jezikovnih bravur".
Primer Patria naj bi presegel zadevo posameznikov in postal vprašanje o tem, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko v Sloveniji uporablja kazensko-represivni aparat države. Odgovor na to vprašanje naj bi moralo dati Ustavno sodišče.
Referendum o zakonu o RTVS
Besedilo vsebuje tudi poročilo o rezultatih referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Večina volivcev (72,64%) je glasovala proti uveljavitvi novega zakona, volilna udeležba pa je bila nizka (14,63%).
Ministrica za kulturo Majda Širca je izrazila obžalovanje nad izidom, saj naj bi to pomenilo, da bo RTVS ostala v statusu quo in blokirana glede možnosti razvoja. Po njenem mnenju je bil veljavni zakon, t. i. Grimsov zakon, plod politične odločitve in je prinesel nezdrav duh političnega vpliva.
Poslanka SDS Eva Irgl pa je dejala, da so ljudje spoznali, da si ne želijo spolitizirane, skomercializirane in sprivatizirane televizije, in da je t. i. Grimsov zakon očitno dober, saj je bil že enkrat izglasovan na referendumu, medtem ko je bil Širčin zakon zavrnjen.
Predstavniki koalicijskih strank so poudarili nizko volilno udeležbo, ki naj bi bila sporočilo politiki, da jih imajo volivci pri takih zadevah dovolj. Predsednik SDS Janez Janša pa je ocenil, da vlada s tem sporočilom sporoča, da se ukvarja s temami, ki niso povezane z izhodom iz krize, in da bi se morala koalicija odločiti za predčasne volitve ali spremembo svojih prioritet.
Vprašanja in odgovori o prihodnosti SLS
V zadnjem delu besedila so predstavljeni odgovori na vprašanja glede prihodnosti stranke SLS, njene primerjave z NSi in SDS, ter njene vloge v prihodnjih koalicijah. Poudarja se, da je SLS na desni sredini najbolj na sredini in da ni prostora za novo resno stranko na tem parketu.
Stranka SLS se zavzema za pošteno tržno gospodarstvo in podpira privatizacijo državnega premoženja, ki ni strateškega pomena. Infrastruktura in javne službe pa morajo ostati javne.
Glede morebitnih predvolilnih koalicij SLS ocenjuje, da bodo stranke verjetno nastopile samostojno, povezovanje pa bo lažje po volitvah s tistimi strankami, ki so programsko bolj usklajene.
Predstavljen je tudi profil Marka Zidanška, direktorja družbe Simbio in dolgoletnega politika, ki je bil mestni svetnik, podžupan in pooblaščenec župana Mestne občine Celje.