Nekatere stvari v življenju niso nujne, dokler jih ne zmanjka. Prav tukaj imajo prigrizki svojo posebno vlogo. Ne sodijo k določeni uri in nimajo posebnega pravila. Znamka ültje že več kot 140 let gradi na preprostem vodilu: naravni užitek, ki ne potrebuje posebne priložnosti.
Raznolikost prigrizkov ültje
Ko prigrizek deli več ljudi ali ga vzamemo s seboj na pot, postane pomembno eno: da ustreza različnim okusom in nikoli ni pretežak. Klasična ültje študentska hrana združuje pražene arašide, indijske oreščke in mandlje z izbranimi rozinami. ültje pistacije z lupino, pražene brez maščob in nežno soljene, imajo poln in čist okus. Odpiranje lupine že samo po sebi ustvari majhen ritual, zaradi katerega se naš tempo za nekaj minut upočasni. ültje nesoljeni arašidi, rahlo praženi, ohranijo svojo naravno aromo in prijetno hrustljavost. Za tiste, ki prisegate na klasiko, so seveda tukaj ültje praženi in soljeni arašidi. Nepogrešljivi na vsaki pravi zabavi. ültje ponuja prav to: raznolik izbor oreščkov in mešanic, ki se prilagodijo trenutku, ne obratno.
Jesenski odmor s slanimi prigrizki
Prirejen jesenski odmor z 4 slanimi prigrizki - od toastov s kozjim sirom do crostinov z gobami. Okoli enajste se jesen najlepše sliši: tiho hrusta listje, v zraku je vonj po lesu, v kuhinji pa nekaj malega toplega, slanega in dobrega. To so trenutki za Elevenses - kratko pavzo, ki pomiri tempo in nahrani radovednost.
Toast s kozjim sirom, hruško in orehi
Hruskast toast, kremast kozji sir in sočna jesenska hruška, povezano z medeno gorčico in malo orehovega hrusta. Na toast namaži kozji sir. Odmakni z ognja, vmešaj čili in limetino lupinico. Namig: Za dodatno teksturo lahko dodaš 1 žlico sezama in ščep dimljene paprike.
Topli, dišeči grižljaji iz listnatega testa s bučo in sirom
Topli, dišeči grižljaji iz listnatega testa s kremasto bučo, žajbljem in sirom. Pečico segrej na 200 °C (ventilacija 190 °C). Zvij v rolico in nareži na 10-12 kolobarjev. Peci 15 minut, da se lepo napihne in zlato obarva.
Crostini z gobami, česnom in timijanom
Sočne, dišeče gobe na olivnem olju s česnom in timijanom, na hrustljavem kruhu. Na večji ponvi segrej olje in maslo. Dodaj česen in timijan, praži še 1 minuto. Kruh popeci v toasterju ali na ponvi. Namig: Za dodatno aromo gobe na koncu pokapaj z nekaj kapljicami limoninega soka ali balzamičnega kisa.
Uživaj v jesenskih slanih prigrizkih! Preizkusi vse štiri in mi povej, kateri je tvoj favorit.
Odmor med delovnim časom
Odmor med delovnim časom je določen z zakonom, in sicer ga določa Zakon o delovnih razmerjih. Zaposleni ima pravico do odmora med delovnim časom, če dela najmanj štiri ure na dan. Tisti delavci, ki delajo polni delovni čas, imajo pravico do odmora, ki traja 30 minut. Če delavec dela krajši delovni čas, a najmanj štiri ure na dan, potem ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, ki ga prebije na delu. To pomeni, da ima zaposleni v primeru 4-urnega delovnega dneva pravico do polovice oz. do 15 minut odmora. Če na primer nekdo dela 6 ur na dan, mu pripada odmor, ki traja 22,5 minut. Torej je treba izračunati sorazmerni delež glede na število delovnih ur v dnevu.
Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Zaposleni lahko gre na odmor po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.
Pravica do odmora za dojenje
Pravica doječe matere je prav tako določena z zakonom. Zaposlena, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za čas odmora za dojenje se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
Zakaj si moramo vzeti odmor med delom?
Za vzdrževanje produktivnosti in dobrega počutja je ključnega pomena, da si med delom vzamemo odmor. Odmore lahko razumemo kot kratke prekinitve dela, ki omogočajo sprostitev uma in telesa ter obnovitev energije.
Koristi rednih odmorov
- Povečanje produktivnosti: Redni odmori med delom dejansko povečujejo produktivnost. Ko se koncentracija zmanjša, naše sposobnosti za učinkovito izvajanje nalog prav tako upadejo. S kratkim odmorom lahko ponovno napolnimo svoje energetske zaloge in povrnemo sposobnost osredotočanja, kar nam omogoča, da se vrnemo k delu bolj osredotočeni in produktivni.
- Zmanjšanje stresa: Delo brez prekinitev lahko povzroči povečan stres. Prekomerni stres negativno vpliva na naše zdravje in dobro počutje ter lahko vpliva na našo učinkovitost pri delu. Med odmorom si lahko vzamemo čas za sprostitev, dihalne vaje, sprehod ali kakršno koli dejavnost, ki nam pomaga zmanjšati stres in obnoviti ravnovesje.
- Izboljšanje kreativnosti: Odmor med delom nam omogoča, da se oddaljimo od naloge in pridobimo svež pogled. To lahko spodbudi našo kreativnost in omogoči nove perspektive ter ideje. Ko se vrnemo k delu po odmoru, lahko pristopimo k nalogi z novimi idejami in inovativnimi rešitvami.
- Fizična in mentalna osvežitev: Dolgotrajno sedenje ali neprekinjeno delo na računalniku lahko povzroči utrujenost in napetost v mišicah. Med odmorom lahko izvajamo telesne vaje ali raztezanje, kar pomaga sprostiti mišice, izboljša prekrvavitev in ohranja fizično počutje. Poleg tega odmor omogoča tudi umu, da se spočije in osveži, kar je ključnega pomena za vzdrževanje mentalne svežine.
- Izboljšanje dolgoročnega zdravja: Redni odmori med delom so pomembni tudi za dolgoročno zdravje. Prekomerno delo brez ustreznih počitkov lahko vodi v izgorelost, nespečnost, težave s koncentracijo in druge zdravstvene težave. S skrbjo za svoje počutje in rednimi odmori lahko preprečimo negativne učinke dolgotrajnega dela.
Pomembno je upoštevati, da so odmori individualni in se lahko prilagajajo glede na osebne potrebe. Nekateri ljudje morda potrebujejo krajše in pogostejše odmore, medtem ko drugi morda raje imajo manjše število daljših odmorov.
Zdravi prigrizki za na plažo
V vročih dneh se še kako prileže ohladitev ob vodi. Ko dan preživimo na plaži, je zelo pomembno, da svoje telo tudi ustrezno (na)hranimo in hidriramo. Zdravi prigrizki za na plažo so lahki in sveži. Telo ustrezno hidrirajo in ne dodatno izsušijo ter služijo predvsem kot premostitev med glavnimi obroki, ki jih v vročih dneh praviloma pojemo v hladnejših delih dneva, zjutraj ali zvečer. Čez dan si v času kosila privoščimo še osvežilno solato s pustim beljakovinskim virom, npr. popečenim piščancem ali svežim sirom (npr. mocarelo), vmes pa, kot rečeno, raje posegamo po manjših prigrizkih.
Prigrizki na za plažo naj bodo ustrezni, da jih lahko vzamemo za seboj in ustrezno shranimo. Najbolje je, da jih damo v hladilno torbo oz. izolacijsko vrečo, da bodo ohranili svežino. Vseeno pa raje izberimo rastlinske in ne živalskih proizvodov, da se izognemo nevarnosti, ki jih lahko povzroči pokvarjeno živilo. V zelo vročih delih dneva se živila živalskega izvora namreč lahko zelo hitro pokvarijo. Ne glede na to, katerega bomo izbrali, s seboj na plažo vzemimo še obilico navadne vode.
Ideje za zdrave prigrizke za na plaži:
- Lubenica, grozdje oz. podobno vodeno sadje in oreški: S sadjem se bomo odžejali. Poleg tekočine oz. vode je v sadju tudi fruktoza oz. sadni sladkor, pa tudi nekaj elektrolitov. Da pa nam sadje ne bo naredilo luknje v trebuhu, dodamo še oreške. Izbiramo lahko med arašidi, pistacijami, orehi, lešniki, mandlji, indijskimi oreščki ... Naredimo lahko mešanico ali izberemo le ene, izognimo pa se mešanicam s suhim sadjem. Če smo na plaži zelo aktivni, so oreški lahko slani, za bolj lenobno preživljanje časa ob vodi pa raje izberimo neslane. Če prigrizek pripravljamo za manjše otroke, ki oreščke težje grizejo, lahko namesto teh dodamo maslo iz oreškov (arašidovo maslo, mandljevo maslo). Vedno izberemo 100 %.
- Jabolko, hruška, nektarine in prestice: Podobno kot v zgornji kombinaciji tudi v tem primeru izberemo sadje, ki pa je tokrat malenkost bolj gosto, dodamo pa mu prestice. Te so v primeru višje stopnje aktivnosti lahko slane ali pa izberemo prestice, ki so posute s semeni, npr. chia ali lanenimi semeni.
- Humus in zelenjava ter krekerji: Da ne bodo vsi prigrizki le sladki, posežemo tudi po kombinaciji, ki namesto sadja naš dnevni jedilnik obogati z zelenjavo. Korenček, kumaro, papriko ... narežemo na palčke, ki jih nato pomakamo v humus. Ta je lahko naravni, lahko pa izberemo tudi takega z okusom. Humus vsebuje kar nekaj soli, zelenjava pa prehranske vlaknine in vode. Da naš prigrizek naredimo še bolj nasiten, mu dodamo krekerje oz. vaflje, lahko riževe, čičerikine ali izberemo take s semeni.
- Sendvič: Če se na plažo odpravimo za dlje časa, bodo prigrizki najverjetneje premalo. Vsaj eden izmed obrokov naj bo malenkost bolj hranilen. Pri pripravi sendviča izberimo polnozrnat kruh, najbolje takega s semeni, ki bodo prinesla dodatno energijo. Kruh namažemo z osvežilnim hrenom in mu dodamo obilico zelenjave, npr. solatni list, kumaro, paradižnik, lahko tudi redkvico. Pločevinko tune v lastnem soku tik pred zaužitjem dodamo našemu sendviču ali jo pojemo ob njem. Pri pripravi sendviča se izognimo salamam, živalskim namazom (predvsem majonezi) in ostalim živalskim živilom (npr. jajca, sir ...). Sendvič lahko pripravimo tudi z arašidovim maslom in marmelado. Ta kombinacija je malenkost bolj nasitna in ne tako sveža, zato ob takem sendviču pojejmo še kos osvežilnega sadja ali spijemo dodatno vodo.
- Sladoled: Super prigrizek za na plažo pa je lahko tudi sladoled. Tega si v dolgem dnevu lahko privoščimo brez slabe vesti, sploh, če ga izberemo za malico in ne kot sladico po koncu glavnega obroka. Če hujšamo oz. pazimo na vnose energije v svoje telo, raje izberemo sadne sladolede na vodni osnovni. Da se izognemo dodatnim kalorijam, ga pojemo iz lončka in ne v kornetu. Če pa potrebujemo sladoled namesto malice oz. čutimo lakoto, potem pojemo mlečnega s kornetom. Dodamo mu lahko tudi sveže sadje ali si privoščimo sadno kupo.
Ne glede na to, ali izberemo eno izmed predlaganih kombinacij ali pa izmed teh idej sestavimo svojo zmagovalno kombinacijo, vedno skušajmo imeti pred očmi to, da naš obrok, pa čeprav je le manjši premostitveni prigrizek, sestavlja več živil, ki prinašajo vse skupine hranil: ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Vsemu skupaj dodamo še vodo in tako nas dan na plaži ne bo popolnoma izčrpal.
Priročni zamrznjeni prigrizki za na pot
Hiter tempo vsakdana pogosto pomeni, da obroke jemljemo sproti - v avtu, med odmori v službi, na poti v šolo ali na izlet. Prav zato so prigrizki za na pot postali stalnica sodobnega življenjskega sloga. Iz zamrznjenih prigrizkov - kot so mini bureki, zavitki, rogljiči, polpeti, svaljki in ocvrtki - lahko brez kompliciranja sestavimo priročne obroke za na pot. Zamrznjeni izdelki so zasnovani za hitro pripravo, kar je njihova ključna prednost. Za hiter vsakdan so še posebej uporabni manjši prigrizki, ki jih je enostavno speči, razdeliti in zapakirati.
Priprava zamrznjenih prigrizkov
Ena najpogostejših dilem pri zamrznjenih prigrizkih je izbira naprave. Air fryer je idealen za manjše količine in hiter tempo. Zaradi intenzivne konvekcije vročega zraka omogoča krajši čas peke in nekoliko nižje temperature kot klasična pečica. Pečica je boljša izbira, kadar pripravljamo večjo količino naenkrat - na primer za družinski izlet, šolske prireditve ali obisk. Okvirno se temperature gibljejo med 170 in 190 °C, časi pa med 8 in 14 minutami, odvisno od izdelka, količine in naprave. Pri prigrizkih za na pot je ključno, da ohranijo obliko tudi po ohlajanju, se enostavno zapakirajo in jih lahko pripravimo brez zapletenih postopkov.
Pregled zamrznjenih prigrizkov in njihova priprava:
- Bureki: So zelo nasitni, zato so dobra izbira za daljše poti ali kot samostojen prigrizek. Praviloma jih odtajamo in potem v pečici pečemo 30-40 minut pri 180-200 °C.
- Rogljiči: Sodelujejo med najbolj praktične prigrizke za hiter vsakdan. Najprej jih odtajamo in spečemo. V pečici so običajno pečeni v 11-14 minutah pri 180-200 °C.
- Navihanci: Zaradi kompaktne oblike kljub bogatemu nadevu enostavni za prenašanje in nudijo hranljiv prigrizek, kjer koli smo. Po odtajanju jih v pečici običajno pečemo 12-15 minut pri 180-200 °C.
- Zavitki: So vsestranska izbira za kombinirane prigrizke. Priprava v pečici traja približno 35-45 minut pri 180-200 °C. Zaradi tanjšega testa je pomembno, da jih ne prepečemo, saj sicer izgubijo sočnost.
- Manjši kosi finega pekovskega peciva: Primerni za raznolike prigrizke na poti. Po odtajanju se v pečici običajno pečejo 12-20 minut pri 180-200 °C. Zaradi manjše velikosti so uporabni kot dodatek k drugim prigrizkom ali kot del lažjega obroka.
- Polpeti: So praktična izbira za hiter prigrizek doma ali na poti, saj zaradi kompaktne oblike dobro ohranijo strukturo tudi po ohlajanju. V pečici jih običajno pečemo 15-20 minut pri 170-180 °C.
- Ocvrtki in njoki: So priročna izbira za hiter prigrizek ali lažji obrok, saj so enostavni za pripravo in se dobro obnesejo tudi po ohlajanju. Pečemo jih lahko v pečici ali v airfryerju, pri čemer je priporočljivo, da jih na rahlo namažemo z oljem, da se lepše zapečejo in da povšina ne razpoka.
Pri večini Pečjakovih izdelkov je za najboljši okus in enakomerno peko priporočeno predhodno odtajanje, kot je navedeno tudi na embalaži. Kljub temu je v praksi možno nekatere prigrizke speči tudi neposredno iz zamrzovalnika - zlasti manjše kose. Za hiter vsakdan se zato pogosto uporablja peka iz zamrznjenega stanja, medtem ko je za boljši okus in teksturo - na primer pri peki za obisk ali poseben izlet - smiselno upoštevati priporočilo za odtajanje.
Ko so prigrizki pečeni, je naslednji korak ohlajanje in pakiranje. Pri izletih je poleg okusa pomembna tudi obstojnost. Priporočljivo je večplastno pakiranje: najprej suh papir, nato zaprta posoda. Zamrznjeni prigrizki so lahko več kot le “nekaj na hitro”.