Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je potrdila prvo najdbo japonskega hrošča (Popillia japonica) v Sloveniji. Ta invazivna vrsta, ki izvira iz severovzhodne Azije, v Evropski uniji spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov.

Značilnosti in razširjenost
Japonski hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa bakreno rjave. Dolg je od osem do 11 milimetrov in širok od pet do sedem milimetrov. Zanj so značilne pahljačaste tipalke in pet šopov belkastih dlačic na vsaki strani zadka.
V Evropi je hrošč že razširjen v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici. Na nova območja se pogosto zanese kot slepi potnik s pomočjo vozil, kot so kamioni, osebni avtomobili, vlaki ali letala. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini.
Škodljivost in napadene rastline
Japonski hrošč je izjemno polifagen, kar pomeni, da napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Škodljivec objeda listje, cvetove ali plodove naslednjih rastlin:
- Vinska trta in koruza
- Koščičasto sadje (češnje, breskve, nektarine)
- Jablane in leska
- Različne vrste dreves (javor, brest, lipa, divji kostanj)
- Druge kulture, kot so fižol in soja
Poleg odraslih osebkov so nevarne tudi ličinke (ogrci), ki živijo v zemlji. Povzročajo škodo z objedanjem korenin travne ruše, kar vodi v rumenenje, venenje in propadanje rastlin.

Nadzor in ukrepi v Sloveniji
V Sloveniji program preiskave izvajajo strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije v sodelovanju z regionalnimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi. Ugotavljanje navzočnosti poteka s pomočjo feromonskih pasti na lokacijah z visokim tveganjem, kot so počivališča ob avtocestah in letališča.
Sprejeti ukrepi na lokaciji Lukovica:
- Postavitev dodatnih feromonskih pasti za spremljanje populacije.
- Pregled okolice v krogu enega kilometra.
- Določitev razmejenega območja (napadeno območje in varovalni pas) v primeru potrditve širjenja.
Kako ravnati ob najdbi?
Uprava poziva prebivalce, naj bodo pozorni na morebitno navzočnost japonskih hroščev in poškodbe na rastlinah. Vsak sum naj se sporoči pristojnim službam z ustreznimi fotografijami. Ob sumu na pojav karantenskega škodljivca je obveščanje obvezno.

