Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj na ta dan verniki praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Gre za praznik veselja in upanja, zmago svetlobe nad temo in obljubo večnega življenja. Velikonočna pojedina doseže poseben pomen in vrhunec v nedeljo, na dan, ko je po verovanju Jezus vstal od mrtvih, in se ga zato kristjani še posebno veselijo. Ta dan se po običaju zberejo pri velikonočnem zajtrku za obloženo velikonočno mizo.
Izvori in določanje datuma Velike noči
Verjetno ste že opazili, da velika noč ni datumsko določena. Govorimo o premakljivem prazniku, ki se vsako leto praznuje na prav določen dan, a ne na točno določen datum. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se velika noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Velika noč se torej praznuje v času med marcem in aprilom, ko je tudi uradno določen prvi pomladni dan.
Poganske korenine velikonočnega praznovanja
Koncept ponovnega rojstva, ki ga praznujemo na veliko noč, je pravzaprav globoko povezan s poganskimi čaščenji pričetka oziroma ponovnega rojstva pomladi. Nekoč so v tem času praznovali praznik boginje Ostare, ki je s sabo prinesla pomlad in napovedala večje spremembe življenja. Ostara (Eostre ali Eastre) je boginja pomladi in jutranje zarje, ki jo povezujejo s plodnostjo, radostjo, novim začetkom in opuščanjem starega. Spremljajo jo simboli, kot so zajci, jajca in pomladno cvetje. Po njej je poimenovan keltski praznik, med katerim slavijo prihod pomladi in prebujanje narave. Ostara je tako prvi pomladni vetrič, cvetoče drevo in leti s pticami, ki se vračajo domov.
Ostara ni edina boginja, ki je idejno povezana s krščanstvom. Mnoge starodavne kulture in religije ohranjajo podobne zgodbe ter slavijo nov začetek ali vstajenje od mrtvih enega od njihovih bogov. Skoraj vedno obstaja oseba (bog), ki je bila na eni točki svojega obstoja obsojena na smrt in kasneje obujena od mrtvih. Za primer lahko omenimo egipčanskega boga Ozirisa, ki ga je umoril brat Set ter oživila žena in sestra Izida. Več legend o ponovnem rojstvu je povzročalo nesoglasja med različnimi kulturami, vendar jih veže razlog slave: prihod novega začetka, novega življenja, zmaga svetlobe nad temo in obljuba boljšega jutri.
Simbolika velikonočnih jedi
Pri veliki noči seveda ne moremo mimo vsem dobro poznanih velikonočnih jajc, zajčkov in hrane. Veliko tega je v resnici krščanstvo prevzelo od poganov, prav tako pa se je prilagajalo času in ljudem. Praznik je še posebej povezan s hrano, saj so religije v preteklosti v svojem čaščenju pogosto uporabljale hrano.
Jajce kot simbol novega in večnega življenja
Jajce svoje velike vloge v religiji zagotovo ni dobilo šele s pojavom krščanstva, ampak je že za mnoge narode pred tem simboliziralo ponovno rojstvo in nesmrtnost. Uživanje jajc je bilo v zgodnjem krščanskem koledarju prepovedano ves čas velikonočnega posta, tako da so postala na sam veliki dan še večji razlog za veselje. Da bi poudarili to posebno priložnost, pa so jih ljudje pričeli tudi okraševati. Sicer pa zagotovo vemo, da so nekatera ljudstva okraševala jajca že pet tisoč let pred Kristusovim rojstvom.
V krščanstvu je jajce simbol novega in večnega življenja, ki ga je Jezus ljudem omogočil s svojim vstajenjem. Tako kot je Jezus vstal iz grobnice in s tem nadaljeval življenje, enako jajce predstavlja nov začetek in novo življenje. A seveda ne pozabimo, da kristjani niso edini, ki so jih uporabljali. Skozi zgodovino je kar nekaj starih kultur poznalo krašenje jajc, in to iz različnih razlogov. Omenjena tradicija krašenja se najde tako med Egipčani kot Rimljani, Perzijci in Grki.
Krašenje in barvanje jajc
Barvanje in krašenje jajc naj bi bilo v uporabi od 13. stoletja dalje. Cerkev je namreč med svetim tednom svojim faranom prepovedala jesti jajca, a ker so jih kokoši seveda še vedno nesle, so morali najti način, kako jih ločiti od preostalih. Velikonočna jajca, pisanice, pisana jajca so okrašena, trdo kuhana ali izpihana jajca, največkrat kokošja, ki jih pripravljajo za veliko noč po vseh koncih Slovenije. Tradicija okraševanja in darovanja jajc je poznana po vsej Evropi, predvsem med Nemci, Skandinavci in Slovani, njeno starost pa potrjujejo arheološke grobne najdbe.
Na Hrvaškem je tradicionalna kultura krašenja jajc še vedno prisotna. V preteklosti so uporabljali le domača rastlinska barvila, ki so jih okrasili z uporabo voska, ki so ga nanesli na jajce pred barvanjem, ali tako, da so že obarvano jajce strgali z ostrim predmetom. Jajca so tudi pletena s svilo, raznobarvno volno ali nitjo. Okrasni okraski so bili večinoma geometrijski, pogosto rastlinski in redkeje živalski liki. Najbolj razširjeno je krašenje z čebeljim voskom, še vedno pa so najbolj uporabljene in zaželene naravne barve:
- lupine rdeče čebule za rdeče-rjavo barvo,
- pesa za rdeče barvo,
- špinača in koprive za zelene pisanice.
V Podravini in Medžimurju so jajca najpogosteje risali s strganjem, danes pa je razširjeno tudi okraševanje s trakovi ali servietami. V Slavoniji jajca najpogosteje krasijo z listi, ki jih položijo na velikonočna jajca in nato v nogavico, nato pa jajca barvajo v olupkih rdeče čebule. Za končni sijaj je bila po barvanju uporabljena slanina.
Igre in darovanje jajc
Poleg tega, da so sorodnikom, sosedom ali ljudem, ki jim je mar, podarjali pisana jajčka, so se z njimi tudi igrali. V srednjem veku so poznali zabavno igro, ki so jo začeli duhovniki. Ti so namreč trdo kuhano jajce vrgli prvemu ministrantu ali pevcu zbora in tako začeli igro metanja jajca, ki je trajala do opoldneva. Najbolj znana igra je udarjanje po velikonočnih jajcih - fukanje. Tudi Slovenci smo velikonočna jajca uporabljali različno. V starih časih je bila redna praksa, da je dekle dalo okrašeno jajce (pirh) svoji simpatiji in mladeniču tako na svojevrsten način izkazalo ljubezen. Zanimivost: v 19. stoletju so sodišča in pristojni organi sprejemali obarvana jajca z imenom novorojenčka.
Velikonočni zajček in druge jedi
Eden najbolj znanih velikonočnih simbolov je tudi zajček. Tudi ta ideja ima najverjetneje svoj izvor še v poganskih verovanjih, saj je bil zajček vedno znan kot izredno plodna žival. Ta simbolika je bila pripravna tudi za praznovanje prihoda pomladi in prebujanje narave. Tradicija darovanja čokoladnih dobrot med praznovanjem velike noči se je pričela šele v devetnajstem stoletju.
Uradno meso velike noči bi sicer morala biti jagnjetina, vendar pa je v mnogih državah postala bolj pogosta uporaba šunke. Tudi ta ima izvor v poganskih časih. Tudi kruh je za ljudi pomemben še iz poganskih časov, in sicer pomeni plodnost. Že antični Grki in Egipčani so ga darovali svojim bogovom. Poleg tega pa je pri zadnji večerji Jezus podelil kruh s svojimi apostoli.
Kulinarični pomen hrena pri velikonočni pojedini
Poleg simbolike hrena, pa ima hren v času velikonočnih praznikov tudi velik kulinaričen pomen. Nariban hren pospešuje prebavo in zelo ugodno vpliva na jetra. To je pri vsej hrani, ki jo pojemo za praznike, seveda zelo pomembno. Zato zraven potice, šunke in jajc, vedno postrežemo tudi nariban hren. Hren z jajci je odličen način, da porabimo velikonočna jajčka, saj je kombinacija res fenomenalna. Odličen je za velikonočne praznike, pa tudi za med letom, sploh kadar pripravljamo pečenko.
Recept: Hren z jajci in bučnim oljem
Ta preprost recept vam omogoča, da v nekaj minutah pripravite okusno prilogo k velikonočnim narezkom, kuhani šunki, pečenki ali kuhani govedini. Hranilne in energijske vrednosti so informativne narave in vam lahko pomagajo pri pripravi uravnoteženih obrokov.
Sestavine:
- 1 korenina hrena (okoli 200 g)
- 3-4 trdo kuhana jajca
- Bučno olje (po okusu)
- Kis (po okusu)
- Voda (po potrebi)
- Sol (po okusu)
Postopek:
- Hren olupimo in ga drobno naribamo.
- Jajca skuhamo do trdega (10 minut), jih ohladimo, olupimo in prav tako drobno naribamo v skledo s hrenom.
- Hrenu in jajcem dodamo bučno olje ter sestavine premešamo.
- Nato dodamo še kis in vodo ter vse skupaj še enkrat premešamo.
- Solimo po okusu in po potrebi. Če je mešanica pregosta, dolijemo še malce vode.
Shranjevanje:
Hranimo v zaprti embalaži v hladilniku do 3 dni. Postrežemo hladno oziroma sobne temperature.
Recept: Hren z jajci in jabolčnim kisom (variacija)
Če radi eksperimentirate z okusi, poskusite to variacijo, kjer je hren grobo nastrgan, kar doda teksturo.
Sestavine:
- 1 korenina hrena
- 2 trdo kuhani jajci
- Jabolčni kis (po okusu)
- Sol in poper (po okusu)
Postopek:
- Hren z nožem nastrgamo nekoliko bolj grobo. Pazimo, da strgamo hren stran od sebe v manjšo skledo.
- Trdo kuhani jajci olupimo in narežemo na manjše kose ter dodamo v skledo.
- Začinimo s soljo in poprom ter dodamo jabolčni kis.
- Postrežemo.
Recept: Jajčni hren
V času velikonočnih praznikov so na mizi pogosto trdo kuhana jajca. Ta recept pomaga preprečiti napihnjenost po jedi in zagotavlja, da se olje ne bo ločilo od ostalih sestavin.
Sestavine:
- Trdo kuhana jajca
- Nariban hren
- Jabolčni kis
- Olje
Postopek:
- Trdo kuhana jajca olupimo, v skledi pretlačimo in dobro premešamo.
- Nariban hren namočimo v jabolčni kis in ga nato dodamo jajcem v olju.
- Pri pripravi jajčnega hrena morajo biti vse sestavine enake temperature, sicer bo olje splavalo na vrh.
Velikonočne tradicije po svetu
Velikonočno praznovanje je že zdavnaj preseglo meje krščanstva in ga v današnjem času praznujejo domala po vsem svetu ne glede na versko pripadnost. Že v daljni preteklosti je bil to čas slavja, praznovanja ter velikonočnih iger, kot so denimo valjanje in trkljanje pirhov ter krašenje jajčk. Danes so v ospredje prišli čokoladni pirhi, zajčki, piščančki ter druge figure, ki jih povezujemo s tem praznikom, vendarle pa je to obdobje v večini sveta še vedno čas druženja in ustvarjanja z otroki.
Nemčija in sosednje države
Šolarji v Nemčiji imajo v tem času kar tri tedne počitnic, medtem ko so starši doma na veliki petek pa vključno do velikonočnega ponedeljka. Na veliko soboto zvečer po nemških mestih in vaseh običajno zakurijo kres, ki simbolizira konec zime in vsega slabega. Na velikonočno jutro se celotna družina zbere ob bogato obloženem zajtrku, ki je sestavljen iz zelo podobnih jedi, kot pri nas, še pred tem pa starši po stanovanju in/ali vrtu skrijejo pirhe, čokoladna jajčka in zajčke ter ostala majhna darilca, ki se jih po jedi otroci nato odpravijo iskat misleč, da jih je zanje nastavil velikonočni zajček. Zajci so simbol rodnosti in jih zato povezujejo s pomladjo ter posledično z veliko nočjo. Podobno tradicijo iskanja daril imajo tudi avstrijski, francoski in angleški otroci - slednji izdelajo celo velikonočne košare, v katere položijo narcise in najdena darila.
Italijanske in skandinavske posebnosti
V Italiji otroci ne izgubljajo časa z iskanjem daril po hiši ali vrtu, temveč se veselijo bogatega velikonočnega kruha, ki ima obliko krone in je napolnjen s pisanimi sladkimi velikonočnimi jajčki - običajno čokoladnimi.
V skandinavskih državah na dan velike noči ob sončnem zahodu prižgejo velikonočni ogenj. Na Norveškem se v času velikonočnih počitnic in dopustov družine velikokrat odpravijo na smučanje. Tradicionalno je to obdobje pri njih tudi čas kriminalk, filmov o umorih in detektivskih zgodb, zato vsi televizijski kanali v tem času ponujajo pester izbor tovrstnih filmov, knjigarne pa beležijo porast nakupa zgodb s kriminalno vsebino. Na Finskem, Švedskem in Danskem se otroci na velikonočno soboto oblečejo v čarovnice in od vrat do vrat zbirajo sladkarije v zameno za iz vrbe narejene mucke. Ta vrsta praznovanja je v bistvu mešanica ortodoksne tradicije, ki narekuje blagoslov domov z vrbovimi vejami ter skandinavskega izročila, v katerem osrednjo vlogo ob veliki noči igrajo čarovnice. Velikonočna pojedina v teh deželah je sestavljena iz lososa (in drugih vrst rib), krompirja, jajc in zelenjave. Sploh jajca so pomemben del tega praznika, pa naj gre za barvanje ali kotaljenje oziroma potiskanje jajc - priljubljena velikonočna igra, ki zabava najmlajše. Otroci spuščajo trdo kuhana jajca po hribu navzdol, zmagovalec pa je bodisi tisti, katerega jajce je prvo na dnu in nerazbito, bodisi tisti, katerega jajce se je zakotalilo najdlje.
Velika noč v Ameriki
V Združenih državah Amerike je v dvanajstih zveznih državah praznik že veliki petek in zato so tam banke, trgovine in šole že na ta dan zaprte. Številni Američani še danes ostajajo zvesti tradiciji in zato v velikonočnem času barvajo trdo kuhana jajčka ter si med sabo izmenjujejo košarice s sladkarijami. Priljubljen antropološki lik v ameriškem kulturnem okolju je tudi velikonočni zajček, ki v tem času hodi od hiše do hiše ter otrokom deli darove v obliki sladkarij ter pisanic. Na velikonočni ponedeljek ameriški predsednik na zelenici pred Belo hišo otrokom podarja velikonočna darila, v New Yorku pa se na velikonočno soboto vsako leto odvija velikonočna parada. Tudi v sosednji Kanadi sta državna praznika tako velikonočna nedelja kot tudi ponedeljek, v provinci Quebec pa tudi veliki petek.
Južnoameriške in vzhodnoevropske tradicije
V Argentini se praznovanje začne že šest tednov pred velikonočnimi prazniki in se imenuje Karneval. Vsaka regija ima svoje običaje, vse pa poteka v znamenju tradicionalnih oblačil, petja in plesa. Na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. V državah Južne Amerike je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznujejo kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa brezplačno strežejo rdeče sorte žlahtne kapljice. Praznovanje se zaključi z razkošnim ognjemetom. Praznik naj bi opominjal ljudi, da so njihova življenja odvisna od sonca, dežja in zemlje.
Na zelo zanimiv način veliko noč praznujejo na Češkem in Slovaškem. V teh državah moški na velikonočni ponedeljek 'našeškajo' ženske s posebnim ročno izdelanim bičem, ki mu na Češkem pravijo pomlázka, na Slovaškem pa korbáč. Sestavljen je iz osmih, dvanajstih ali celo štiriindvajsetih vrbovih vej, ki so ponavadi dolge do dveh metrov, konice pa so okrašene z barvnimi trakovi. 'Šeškanje' seveda ni namenjeno povzročanju bolečine in trpljenja - legenda namreč pravi, da je ženske treba našeškati zato, da bodo v naslednjem letu ostale zdrave in lepe. Tradicionalno je lahko bila ženska, ki ni bila našeškana, užaljena, saj je to pomenilo, da ne privlači moških. Obiskovalci z biči v znak zahvale ponavadi dobijo obarvano jajce ter nekaj drobiža. Na vzhodnem Moravskem in v nekaterih predelih Slovaške pa so ženske poleg 'šeškanja' deležne tudi mokre budnice - moški jih namreč iz spanja zbudijo tako, da na njih zlijejo vedro mrzle vode. Ženske se moškim za storjena dejanja lahko po tradiciji maščujejo naslednji dan, ko smejo nanje zliti vedro hladne vode in s tem je velikonočna bitka med spoloma končana.
Tudi v Rusiji imajo ob veliki noči izjemno zanimive običaje. Otroci lahko trdo kuhana jajca, namenjena temu prazniku, barvajo samo z rdečo barvo, ki simbolizira Kristusovo kri. Pobarvanih jajc ob velikonočnem zajtrku ne smejo razbiti ob trdo površino, temveč jih morajo v celoti olupiti z nohti in jih okrasiti z nekaj barve, da se ob tem ves čas spominjajo Kristusove smrti.
Judovska Pasha (Pesah)
Judje veliko noč imenujejo pasha ali pesah, praznovanje pa je odvisno od lune - nekaj dni pred ali po naši veliki noči. V praznovanju se spominjajo izhoda Izraelcev iz egiptovskega suženjstva, slovesnosti pa trajajo kar teden dni in vključujejo veliko jedi, ki pa ne smejo biti pripravljene iz ničesar kvašenega, saj naj Judje med begom iz Egipta ne bi imeli časa, da bi testo vzhajalo. Na prazničen večer, ki se mu reče seder pesah, se družina zbere ob praznični večerji, po kateri berejo Hagado - besedilo, ki opisuje odhod iz Egipta.