Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Kot tradicionalna slovenska kultura, ki se je v naše kraje razširila kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, predstavlja nepogrešljiv del prehrane. Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, cenjena zaradi izjemnih prehranskih vrednosti, odpornosti in enostavne priprave.
Splošne značilnosti in pomen
Fižol spada v družino metuljnic, za katero je značilna sposobnost vezave dušika iz zraka s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, kar obogati tla. Užitni deli so stroki in semena (zrna), ki jih uživamo mlada ali suha. Poznamo številne sorte, ki se razlikujejo po barvi strokov (rumeni in zeleni), dolžini rastne dobe in obliki strokov (od srpastih do ravnih).
Razdelitev na nizek in visok fižol
- Nizek fižol: Kompaktne rastline, ki zrastejo do 50 cm. Primeren je za manjše vrtove, visoke grede in posode. Sejemo ga v vrste, saj hitro prekrije tla.
- Visok fižol: Potrebuje oporo (koli, mreže, vrvice). Je odličen za ozadje vrta ali vertikalno vzgojo na balkonu.
Pogoji za setev in sajenje
Fižol je občutljiv na mraz in zmrzal. Optimalna temperatura tal za kalitev je vsaj 10-12 °C.
| Vrsta fižola | Čas setve na prosto | Način sajenja |
|---|---|---|
| Nizek fižol | Konec aprila do avgusta | V vrste (razdalja 30-50 cm) |
| Visok fižol | Začetek maja do junija | V kupčke (okoli opore) |
Nasvet: Če se vam mudi, lahko vzgojite sadike v lončkih na toplem približno 14 dni pred presajanjem. Semena pred setvijo lahko za 12 ur namočite v mlačni vodi.
Oskrba med rastjo
Fižol med cvetenjem potrebuje največ vlage in hranil. Pomembni ukrepi vključujejo:
- Namakanje: Zalivamo 1-2 krat tedensko v globino 20-25 cm. Pozor: Nikoli ne močimo listov in cvetov, da preprečimo razvoj glivičnih bolezni.
- Gnojenje: Fižol ne potrebuje veliko gnojenja. Pri nizkem fižolu se gnojenju izogibamo, pri visokem dodamo manjšo količino komposta.
- Oskrba z magnezijem: Rastlina potrebuje precej magnezija, kar lahko uredimo s tekočimi pripravki.
Bolezni in škodljivci
Najpogostejši izzivi so:
- Bolezni: Fižolov ožig (vdrta pegavost), rja, bela plesen in bakterijske okužbe. Preprečujemo jih s kolobarjem (vsaj 3 leta), setvijo odpornih sort in uporabo zdravega semena.
- Škodljivci: Polži, črne fižolove uši, pršice in fižolova muha. Proti škodljivcem si pomagamo z naravnimi insekticidi (npr. na osnovi piretrina) in rednim pregledovanjem posevkov.
Pobiranje in shranjevanje
Stroke trgamo sproti, ko so mladi in prožni. Pri fižolu za zrnje počakamo, da se stroki na rastlini posušijo. Suho zrnje skladiščimo v steklenih posodah. Da preprečimo napad fižolarja, zrnje za kratek čas zamrznemo.