Kanabis, v Sloveniji še vedno prepovedana mehka droga, ima mnogo popularnih imen: trava, marihuana, gandža, skank, haš. Konoplja izvira iz osrednje Azije, kjer so jo zaradi vlaken gojili že vsaj 2800 let pred našim štetjem, za obredne namene pa so jo uživali tudi s kajenjem.
Botanične značilnosti in oblike konoplje
V praksi obstajajo tri podvrste rastline konoplje (Cannabis genus): sativa, ki je tudi najbolj znana, indica in ruderalis. Veliko pridelovalcev križa podvrste, s tem pa pridobijo rastlino z želenimi učinki. Značilnosti rastline je mogoče spreminjati z navzkrižnim opraševanjem, različnimi tehnikami negovanja, hranjenja ter prilagajanjem količine svetlobe in vode.
Konoplja uspeva v različnih podnebjih. Za pridelavo na odprtem je zanjo najbolj ugodna subtropska klima, kjer zraste lahko tudi do pet metrov v višino, medtem ko v zaprtih prostorih doseže do 1,5 metra. Ko so ženski vrhovi rastline posušeni in pripravljeni za uporabo, se pojavljajo v treh glavnih oblikah:
- Hašiš: Lepljiva rjava smola, ki jo pridelujejo iz nepognojenih zrelih cvetov (vršičkov) ženske rastline.
- Zeliščna konoplja (marihuana): Posušeni zreli negnojeni ženski vršički.
- Konopljino olje: Melasasta tekočina, rafinirana iz rastline ali njene smole, ki predstavlja najmočnejšo obliko uživanja.
Razumevanje termina "skunk"
Izraz skunk se trenutno uporablja za vse vrste travnih vršičkov z visoko vsebnostjo THC. Medtem ko običajna marihuana in hašiš vsebujeta med dvema in osmimi odstotki THC, lahko močnejši »skunk« vsebuje med štirimi in 20 odstotki, konopljino olje pa celo do 80 odstotkov THC.
Status konoplje v Sloveniji in po svetu
Marihuano uživa več kot 15 milijonov Evropejcev, v Sloveniji pa naj bi jo poskusil že vsak tretji. Kljub temu je v Sloveniji zaradi političnega nerazumevanja ekonomskih potencialov dovoljena le omejena pridelava konoplje za industrijske namene. Predstavnikom civilne družbe v zadnjem poizkusu zaradi nerazumevanja politike ni uspelo legalizirati uporabe marihuane niti za medicinske namene.
V nasprotju z domačimi razmerami vse več držav dovoljuje rekreativno uporabo konoplje. Najbolj znan in preizkušen model dekriminalizacije je Nizozemska. Delno ali v celoti so marihuano legalizirali tudi v Švici, Španiji, na Portugalskem, v Bangladešu, na Češkem, v Severni Koreji ter v ameriški zvezni državi Kolorado.
Ekonomski vidiki legalizacije
Legalizacija ali vsaj dekriminalizacija marihuane ima neposredne ekonomske koristi. Država s tem ukine črni trg in lahko dosti bolj obvladuje morebitne nezaželene učinke uporabe, hkrati pa privarčuje pri izdatkih za policijsko represijo.
| Država/Regija | Glavne ekonomske koristi |
|---|---|
| Nizozemska | Davčni prilivi med 250 in 450 milijoni evrov letno. |
| Kolorado (ZDA) | Pričakovani davčni prihodki za investicije v šolstvo. |
| ZDA (na zvezni ravni) | Potencialni prihranek milijard dolarjev v proračunu. |
Številni strokovnjaki opozarjajo, da je uživanje alkohola in cigaret veliko bolj škodljivo kot uživanje marihuane, zaenkrat pa še ni nobene relevantne študije, ki bi dokazovala škodljivost zmernega uživanja marihuane.
tags: #guatemala #recept #slovenscina