Sadje, ki ga pridelamo na domačem vrtu, je v večini primerov namenjeno takojšnji uporabi, preostanek pa navadno shranimo v kleti za zimske mesece. Vedeti moramo, da mora biti sadje, ki ga želimo skladiščiti dalj časa, obrano nekoliko prej, manj zrelo, kot sadje za takojšnjo uporabo. Kakovost plodov je genetska lastnost, ki pa pride do popolnega izraza le, če drevo raste v optimalnih razmerah. Drevo mora biti primerno obremenjeno s plodovi, ti pa dobro osvetljeni.
Po oploditvi se v plodiču začne hitra delitev celic, ki traja odvisno od sorte od enega do dveh mesecev. Po tem obdobju pa začnejo celice rasti in se razmikati med seboj. V tej fazi plod zraste do optimalne velikosti, potem pa se začnejo v njem dogajati spremembe, ki privedejo do fiziološke, za njo tehnološke in nazadnje užitne zrelosti ploda. V času zorenja se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, v tem času nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin. Porabniki sadja želimo čim več sladkorjev in arom, trdno konsistenco ter ravno pravšnjo vsebnost kislin.
V intenzivnih nasadih si za optimalen čas obiranja pomagajo z meritvami, v domačem sadovnjaku pa se zanašamo na lastno poznavanje plodov. Če plodove oberemo prezgodaj, to velja predvsem za jabolka in hruške, ki jih navadno najdlje skladiščimo, dobimo manjšo maso plodov, nepravilne oblike, voščeno prevleko na kožici, manj izrazit okus, žilavo meso in slabšo skladiščno sposobnost, ker so takšni plodovi dovzetnejši za fiziološke bolezni in gnitje, ker še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov.
Plod ostane po obiranju živ, kar pomeni, da še vedno poteka proces dihanja ali transpiracije. Pri tem nastajajo ogljikov dioksid, vodni hlapi in toplota. Sadje za poznejšo uporabo lahko shranjujemo na več načinov, vključno s hladnim shranjevanjem, zamrzovanjem in konzerviranjem. Najustreznejši način je odvisen od vrste sadja. Če imamo slabe izkušnje z jabolki in hruškami, ki se hitro zgubajo, jih poskusimo shraniti v prozorne plastične vrečke. Vrečko preluknjamo in vanjo ne shranimo prevelikega števila plodov. Če skladiščimo manjšo količino plodov, lahko vsak plod posebej zavijemo v papir.
Jagodičevje - pisana izbira za vrt in zdravje
Katero skupino sadja je v trgovini najtežje dobiti oz. je cena glede na količino najvišja? Drobno jagodičevje. In ker grmički, grmovnice ter manjša drevesa, kjer jagodičevje uspeva, ustvarjajo tudi dobro zeleno mejo, naj jagodičevje na vrtu postane del vaših načrtov. Odlično popestrijo in dopolnijo ponudbo domačih sadežev, lepo razmejujejo vrt od travnika oz. zelenice ter ustvarjajo še več pridelka. Praksa zasajevanja užitnih živih mej v naših krajih še ni tako močna.
Vrste jagodičevja in njihove značilnosti
-
Ribez
Nekoč izjemno razširjeno jagodičevje, znotraj katerega ločimo beli, rdeči in črni ribez (barva plodov). Izbira vrste in nato sorte je odvisna od namena uporabe in časa dozorevanja plodov. Glavnina pobiranja plodov je v juniju in juliju. Najzgodnejši je beli ribez, ki dozori v juniju, pred rdečim ribezom. Najbolj pozen je črni ribez. Med vsemi tremi ima črni ribez najbolj močno in značilno aromo, ki se odlično obnese pri pečenju sladic.
Obrezovanje: Rdeči ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Enoletni poganjek ima večje število rodnih brstov, če vse te brste pustimo, bomo imeli kot pridelek samo posamezne jagode in ne grozdičev, zato ta poganjek skrajšamo na dve tretjini in tako nam bo rastlina obrodila lepe grozdiče in ne posamezne jagode. V grmu rdečega ribeza pustimo tri- in tudi več leten les, ko pa je grm star štiri ali pet let, ga začnemo pomlajevati.
Bolezni in škodljivci: Na ribezih lahko najdemo različne bolezni in škodljivce kot npr. ribezovo uš. Hujša je predvsem okužba z virusom, ki povzroča razbarvanje listja. Napada predvsem črni, redkeje pa tudi rdeči ribez.
-
Maline
Verjetno najbolj razširjeno jagodičevje, zato ne preseneti pestra izbira sort in raznih križancev. V osnovi jih delimo na enkrat in dvakrat rodne sorte. Slednje so ob vrtovih najpogostejše. Hitro se razrašča s podzemnimi korenikami, zato jo je dobro omejiti.
Obrezovanje: Korenine malin in robin so trajne, medtem ko so poganjki dvoletni. Pri tem ločimo enkrat in dvakrat rodne maline. Enkrat rodne maline rodijo sredi poletja. Pri teh vrstah po obiranju porežemo poganjke do tal, saj ne bodo več rodili. Pri dvakrat rodnih malinah pa bodo poganjki rodili najprej v jeseni, nato pa še poleti prihodnje leto. Poganjki so torej dvoletni in zaključijo svojo rodnost poleti. Takrat vse plodne poganjke porežemo do tal. Jeseni pa po obiranju poganjke pustimo, saj bodo ponovno rodili prihodnje leto. Odrežemo jim lahko samo suh vrhnji del, na katerem so se razvijali plodovi te sezone. Letošnje in lanske poganjke boste hitro ločili po barvi. Dodatno preko sezone z rednim obrezovanjem vzdržujemo dobro osvetljenost in prezračenost rastlin. Poskusite vzdrževati približno 40 cm široko vrsto poganjkov. Vse poganjke, ki zrastejo izven te širine pa enostavno odstranite.
Bolezni in škodljivci: Čeprav lahko pri malinah najdemo kar nekaj bolezni, je najnevarnejša malinova sušica. Slednja povzroča odmiranje lubja, kar vodi v propad poganjkov. Pri tem pa je sušico sorazmerno lahko preprečevati, saj se najpogosteje pojavlja v zanemarjenih in pregostih nasadih.
Primeri sort: Malina ‘Willamette’ je zelo pogosta zgodnja sorta malin z rdečimi plodovi. Malina ‘Polka’ je dvakrat rodna sorta maline. Sorta bujno obrodi. Plodovi so veliki in temno rdeči.
-
Modro kosteničevje (Sibirsko borovnico)
Modro kosteničevje je jagodičevje, ki vedno bolj pridobiva na prepoznavnosti in koristnosti. Je najzgodnejši domači sadež, saj cveti že v marcu, plodove pa obiramo v mesecu maju. Nezahtevno za vzgojo, odporno na mraz, saj cvetovi zdržijo temperaturo do -10 °C. Grmički zrastejo do višine 2 m. Izbiramo lahko med večimi sortami, ki se razlikujejo predvsem po namenu uporabe plodov. Nad zgodnjimi plodovi so navdušeni tudi ptiči, zato je zaščitna mreža precej dobrodošla.
Obrezovanje: Ameriško borovnico obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Večino sadnih rastlin oprašujejo žuželke, zato je zelo pomembno, kakšen odnos imamo do njih, saj je pridelek sadja v veliki meri odvisen od opraševalcev.
Primeri sort: ‘Duke’: Rast grma je bujna in pokončna, plodovi dozorijo že konec junija. ‘Elliott’: Grm je srednje visoke in pokončne rasti, plodovi dozorijo šele v začetku avgusta. ‘Coville’: Rast grma je bujna, poganjki izraščajo izrazito pokončno. Zori pozno, od sredine julija naprej. ‘Blueray’: Grm je visok, srednje bujen, plodovi dozorijo v začetku julija. ‘Berkeley’: Razvije visok, močan in razprt grm. Dozori srednje zgodaj in je občutljiva za zimsko pozebo. ‘Herbert’: Grm je močan, pokončen in razprt. Plodovi so kiselkastega okusa in zorijo od julija naprej. ‘Dixi’: Rast grma je srednje bujna do bujna, odprta. ‘Brigitta’: Novejša sorta z bujno in pokončno rastjo. ‘Nelson’: Sorta s pokončno bujno rastjo. Srednje pozna sorta. Primerna za hladnejša področja.
-
Šmarna hrušica (Majska kraljica)
Izjemno čudovit visoki grm, ki navdušuje od pomladi, ko bujno zacveti, poleti, ko nam nudi drobne grozdaste jagode, do jeseni, ko se listje prelije od zelene, rumene in oranžne do rdeče barve. Zelo redko jo najdemo na vrtovih, a drobi sadeži so prava poslastica. Šmarna hrušica zraste kot večji grm ali manjše drevo, lahko več kot 3 m visoko. Cveti konec marca in v začetku aprila, ko ustvari krošnjo nežnih belih zvezdastih cvetov. Plodove obiramo od junija naprej, zori postopoma. Gre za drobne, kot borovnica velike jagode, ki spominjajo na jabolčka. Šmarna hrušica izvira iz družine rožnic (Rosaceae), kamor uvrščamo tudi jablane, hruške, kutine, nešplje. Okus spominja malo na hruško, borovnico in jabolko. Rastlina je zelo nezahtevna in trdoživa.
-
Forzicija (Zlati dež)
Bujno grmičevje, ki se je že dobro razširilo v naših krajih, danes predvsem zaradi zdravilnih učinkov in možnosti predelave plodov. Nekoč je bila razširjena predvsem zaradi okrasnega namena, saj se listje v jeseni obarva v rožnato-rdeče odtenke. Cveti v mesecu maju, v obliki belih kobulastih cvetov. Plodovi dozorijo konec meseca avgusta in so zelo trpkega okusa, kar pa ne odvrne ptičev, ki zelo radi pozobajo drobne jagode.
-
Češmin
Danes že rahlo pozabljeno nizko do srednje grmičevje, ki ima po rodnem steblu drobno trnje. Cveti aprila z neopaznimi drobnimi zelenimi cvetovi. Plodovi dozorevajo v mesecu juniju in juliju, veliki kot grozdje. Okus je sladko-kisel. So prave male okusne bombice, ko dozorijo! Izbiramo lahko med rumenkastimi in rdečimi plodovi, odvisno od sorte.
-
Josta
Gre za grmovnico, ki je križanec med kosmuljo in črnim ribezom. Od kosmulje se razlikuje po tem, da je brez trnja, plodovi so večji, in dosega se tudi bujnejši pridelek. Prav zaradi odsotnosti trnja, je josta postala bolj priljubljena kot kosmulja. Malo bolj aromatični so tudi njeni plodovi, kar je posledica križanja s črnim ribezom.
Obrezovanje: Kosmulja rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega. V grmu imamo enoletni, dvoletni in triletni les. Nevarnost pri kosmulji je, da se nam sredina grma preveč zaraste, saj ima rastlina veliko trnja, zaradi katerega smo pri obrezovanju v sredini lahko precej površni. S tem pride do pregostega grma in senčenja v grmu. Iz leta v leto pazimo, da ohranjamo središče grma odprto. Pomlajevanje grma je potrebno, ko je grm star štiri ali pet let. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri- in večletne in iz katerih izrašča dvoleten ali enoleten les, in jih odrežemo.
-
Lešnik
Ne gre za jagodičevje, a je še vedno ena izmed koristnejših grmovnic, ki jo posadimo okoli vrta. Ima gosto in bujno rast, vzgajamo jo v grmičevje. Doseže velikost 3-4m. Uporabna je zaradi plodov - lešnikov, ki dozorijo konec poletja in v začetku jeseni.
Sadje z rdečim ali oranžnim mesom
Obstaja tudi sadje, ki se od klasičnih sort loči po barvi mesa, ki je lahko rdeča ali oranžna. Takšne sorte pogosto prinašajo dodatne zdravstvene koristi.
Rdečemesnata jabolka
Rdečemesnata jabolka poznamo že preko sto let. Pred leti so bila rdečemesnata jabolka zelo redka in obravnavana kot eksotične sorte. Rast je srednje bujna do bujna. Cveti srednje zgodaj in je dober opraševalec za druge sorte. Vsebujejo antociane, ki dajejo plodovom rdečo barvo in delujejo kot najučinkovitejši naravni antioksidanti. Ti lahko preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin, preden jih telo izloči. Rdečemesnata jabolka so za zdravje še mnogo bolj koristna kot klasične sorte jabolk. Sorta ‘Red Love’ je prva rdečemesnata sorta jabolk na trgu, ki jo lahko normalno jemo, z izboljšanim okusom in rubinasto obarvanim mesom, ki ga prav tako tvorijo antociani.
Rdeče obarvane breskve
Sorta ‘Vinogradniška breskev’ je ena izmed starejših dobro poznanih selekcij. Rdeče meso je rubinaste barve, ki jo prav tako tvorijo antociani. Breskev je malce bolj kiselkast okus (okus divjih sadežev) in dokaj odporna na spomladanske pozebe ter breskovo kodravost. Blagodejno vrednost za zdravje ima rdeče obarvano meso - antociani. Rdeča vinogradniška breskev zori sredi septembra. Rodna sorta in ne zahteva obilico nege. Cilj teh sort je pridobiti rdeče obarvano meso in dober okus.
Pomaranče z rdečim mesom
Pomaranče rastejo v toplejših južnih krajih in izvirajo s Kitajske. Spadajo v družino citrusov, za katere je značilno, da vsebujejo eterična olja in pozitivno vplivajo na počutje. Plodovi pomarančevca so izredno sočni in dišeči. Zlasti rdečemesnate pomaranče so izjemen vir antioksidantov. Rdeče pomaranče so različica klasičnih oziroma navadnih rumenomesnatih pomaranč. Obe vrsti imata precej podobne pozitivne učinke na zdravje. A rdeče pomaranče, katerih barva mesa je v glavnem posledica antocianov, so dober vir vitamina C in antioksidantov - antocianov, kalija in folatov (folati so pomembni za celično obnavljanje in rast) ter ostalih flavonoidov. Med agrumi oziroma citrusi rdeče pomaranče izstopajo predvsem po vsebnosti antocianov. Pomaranče skrbijo za ohranjanje naše vitalnosti in krepitev imunskega sistema, so odlične v boju proti virusom, prehladom in gripi. So antioksidanti in pomagajo pri razstrupljanju in čiščenju telesa, zato so tako priporočljive za kadilce in tiste, ki uživajo velike količine alkohola. Prav tako pomaranče pomagajo pri krepitvi pljuč in jeter. Hranilne snovi v pomaranči delujejo na telo protivirusno, protialergično in protivnetno.
Drugo sadje z rdečim/oranžnim mesom
Obstajajo tudi druge rastline, ki ponujajo sadje z rdečim ali oranžnim mesom:
- Arbutus unedo (Morska jagoda): Grmovnica, ki ima plodove rdeče mesnate barve.
- Solero melona: Vrhunska italijanska mrežasta melona z izjemno sladkim in aromatičnim mesom, ki spominja na okus melon iz preteklosti. Meso je intenzivno oranžne barve, čvrsto in zelo sočno.
- Vinska trta z rdečim mesom: Obstajajo sorte vinske trte z rdeče obarvanim mesom, ki ga tvorijo antociani. Te sorte imajo pogosto močno izraženo kislost.
- Druge sorte sadja: Na primer, obstajajo sorte češenj, sliv in drugih plodov, ki imajo rdeče obarvano meso.