Uvod v destilacijo žganja
Medtem ko so klasični grelniki vode nepogrešljivi za pripravo čajev in kave, se izraz "grelnik vode za kuhanje žganja" v resnici nanaša na specializirano napravo - destilacijski kotel ali žganjekuho. Ta oprema je zasnovana za proces destilacije sadnih žganj, ki poteka v domačem okolju in zahteva natančno kontrolo temperature in ločevanja destilata.
Sestavni deli in značilnosti destilacijskega kotla
Ta 35-litrski kotel za žganjekuho je idealna izbira za ljubiteljsko destilacijo sadnih žganj v domačem okolju. Celoten komplet vključuje več ključnih komponent:
- Bakren kotel z vgrajenim mešalom.
- Ložišče iz hladno valjanega jekla.
- Spojno cev s holendri za zatesnitev sistema.
- Hladilnik iz pocinkanega jekla z bakreno spiralno cevjo s tremi navoji.
Kotel in kapa sta povezana s prokromsko prirobnico in silikonskim tesnilom, ki je ustrezno za stik z živili. Deli, ki pridejo v stik z destilatom, so izdelani iz elektrolitskega bakra visoke čistosti. Baker je ključnega pomena, saj zagotavlja vrhunsko toplotno prevodnost, odpornost na organske kisline ter prispeva k čistejšemu vonju in boljšemu okusu destilata. Zaradi teh lastnosti se bakreni kotli še vedno štejejo za najboljšo izbiro pri domači žganjekuhi.
Tehnične specifikacije kotla
- Material ložišča: Hladno valjani lim 1,5 mm
- Ogrevanje: Plinsko
- Tesnilo: Silikonsko, primerno za stik z živili
Postopek kuhanja žganja
Kuhanje žganja je kompleksen proces, ki zahteva skrbno pripravo in natančno izvedbo.
1. Priprava sadja
Sadje mora biti očiščeno in zdravo ter doseči užitno dozorelost. Uporaba nečistega sadja ali tistega, ki ni dozorelo, lahko pokvari okus žganja in povzroči, da vsebuje škodljive snovi.
2. Vrenje (fermentacija) drozge
Posoda za vrenje je lahko lesena, plastična, betonska ali nerjaveča. Pomembno je, da se izogibamo stiku z železnimi ali aluminijastimi površinami. Posoda mora omogočati uhajanje ogljikovega dioksida in preprečiti dostop zraka. Drozge med vrenjem NE mešamo.
3. Prvo kuhanje (surovo žganje)
Pri prvem kuhanju žganja v univerzalnem kotlu dobimo surovo žganje, imenovano tudi nanga ali luter. Vsebnost alkohola ob koncu kuhanja je običajno 2-3 %. Na približno 4-6 kotlov drozge dobimo en kotel surovega žganja.
Preprečevanje prismoditve
Drozga mora biti redkotekoča; če je preveč gosta, se prej prismodi. Prilepljanje kaše na suho dno lahko preprečimo z uporabo zaščitnega vložka na dnu kotla.
4. Drugo kuhanje (končno žganje)
Med drugim kuhanjem je izjemno pomembno, da v kotlu za žganjekuho kuhamo zelo počasi in enakomerno. V tej fazi ločimo tri frakcije destilata: predtok, srednji tok in zadnji tok.
How Is Alcohol Made And Distilled? (feat. Broken Beaker Distillery)
Predtok (cvet)
Predtok, znan tudi kot cvet, vsebuje snovi, kot so ocetna kislina in metilni alkohol, ki so zdravju škodljive. Zato je nujno, da se predtok (cvet) shrani posebej in ga ne mešamo z ostalim destilatom.
Srednji tok (srce žganja)
Na začetku srednjega toka teče žganje z vsebnostjo alkohola 70-80 %. Vsebnost alkohola postopoma pada. Za pridobitev kakovostnega žganja moramo srednji tok prekiniti, ko ima žganje, ki priteka, 45 ali vsaj 40 % alkohola.
Zadnji tok (rep)
Zadnji tok kuhamo do 5 ali 8 % alkohola in ga prav tako zbiramo posebej. Zadnji tok se lahko uporabi pri naslednji destilaciji.
5. Skladiščenje in redčenje
Ko je žganje razredčeno na želeno vsebnost alkohola (običajno med 38 in 50 %, odvisno od vrste žganja), ga je priporočljivo pustiti, da se uleže vsaj 6-8 tednov. Med tem procesom se določeni alkoholi in snovi spremenijo v aromatične substance, kar povzroči, da okus postane bolj blag in zaokrožen.