Lovkasta mrežnica ali veliki lovkar (znanstveno ime Clathrus archeri) je invazivna vrsta glive, ki s svojim nenavadnim videzom, ki spominja na hobotnico ali morsko zvezdo, pogosto preseneti sprehajalce v naravi. Izvorno prihaja iz Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije, v Evropo pa je najverjetneje prišla pred 1. svetovno vojno s sporami ob uvozu ovčje volne.
Zgodovina in širjenje v Sloveniji
V Sloveniji je bil prvi pojav te nenavadne glive zabeležen leta 1966. Če je bila takrat še prava redkost, je danes v naših gozdovih vse pogostejša. Čeprav lovkasta mrežnica v Sloveniji ni avtohtona, se je po gozdovih že precej razširila in se spontano širi naprej.
Morfološke značilnosti in razvoj
Goba se razvije iz t. i. »čarovniškega« ali »vražjega jajčeca« sivkaste barve, ki ima v notranjosti zdrizasto gmoto z zasnovami krakov. To jajčece je lahko na površini tal ali napol ugreznjeno v tla.
Faze razvoja trosnjaka:
- Zgodnja faza: Mlado meso glive je bledo rdeče, gobasto, luknjičavo in mehko. Kraki so na vrhu sprva združeni.
- Dozorevanje: Ko jajčece poči, iz njega poženejo deli plodišča, ki postanejo intenzivno rdeči in dolgi od 5 do 12 centimetrov.
- Dokončna oblika: Goba razvije 3 do 7 zašiljenih krakov, ki spominjajo na lovke sipe ali hobotnice. Lovke so krhke in gobaste strukture.
Smrad kot ključni element razmnoževanja
Ena najbolj prepoznavnih lastnosti te glive je njen intenziven vonj po mrhovini, ki se širi daleč naokoli. Na zgornji strani lovk se nahaja temno zelenkasta do črna sluzasta snov, v kateri so zreli trosi. Ta sluz privablja mesarske muhe, ki se na njej »pasejo«, se umažejo s trosi in jih tako raznašajo na druga področja.
Rastišče in ekološki pomen
Lovkasta mrežnica raste od poletja do pozne jeseni, predvsem v mešanih bukovih gozdovih, parkih, ob gozdnih poteh, na travnikih in pašnikih. Je gniloživka (saprob), vezana na razkroj vejevja, panjev in žagovine. Čeprav jo uvrščamo med lesne glive, na drevesih ne povzroča škode. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na lokalne glivne združbe in druge organizme v tleh zaenkrat še niso podrobno proučeni.
Uporabnost in previdnost
Goba je zaradi vonja po mrhovini neužitna. Nekateri viri sicer navajajo, da naj bi bil veliki lovkar v fazi jajčeca užiten, vendar strokovnjaki uživanja ne priporočajo, saj je njegova morebitna strupenost še premalo raziskana. V nekaterih delih sveta celo velja za strupeno gobo. Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno.
Podobne vrste
Zaradi specifičnega videza jo je težko zamenjati, vendar je sorodna vrsta navadna mrežnica (Clathrus ruber). Ta ima okrogel, votel trosnjak, katerega stene sestavljajo mrežasto povezane prečke, ki so rožnate ali živo rdeče barve, na notranji strani pa prav tako vsebujejo smrdljivo sluz s trosi.