V sodobnem, hitrem tempu življenja je pogosto težko vsak dan pripraviti svež obrok. Zato mnogi med nami ob koncih tedna skuhajo večje količine hrane, ki jo nato porabijo čez teden, s čimer si bistveno skrajšajo čas za pripravo kosila ali večerje. Lahko pa nam ob koncu tedna tudi ostanejo kakšni ostanki, ki jih potem med tednom smotrno porabimo in s tem tudi bistveno zmanjšamo količino zavržene hrane. Če malce dopolnimo večerjo prejšnjega dne, imamo lahko naslednji dan v službi odlično malico. Vendar je pomembno, da ostanke hrane, kot je fižolova juha, pravilno shranimo in pogrejemo, da ohranimo tako optimalen okus kot tudi varnost hrane.
Ohlajanje jedi po kuhanju
Če želimo, da bo pogrevanje varno in bo hrana tudi ohranila optimalen okus, moramo biti pozorni na celotno časovno os: od prvega kuhanja in ohlajanja do kasnejšega shranjevanja in končnega pogrevanja.
Morda še nikoli niste pomislili, a na kvaliteto in tudi okus obroka lahko bistveno vpliva način ohlajanja. Kot so zapisali na portalu Prehrana.si, ki ga ureja Inštitut za nutricionistiko, lahko med ohlajanjem toplotno obdelanega živila pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih toksinov. Zato je pomembno, da pripravljeno jed, kot je fižolova juha, kar se da hitro ohladimo.
- Jed naj se ne ohlaja dlje kot dve uri: Pri tem se držimo pravila, da jed na pultu ne počiva več kot 2 uri.
- Hladilnik ni za vročo jed: To ne pomeni, da lahko vročo jed takoj postavimo v hladilnik. S tem bi zvišali temperaturo hladilnika ter povzročili nastanek kondenza, kar tudi ustvarja ugodno okolje za rast mikroorganizmov.
- Ohladitev na sobno temperaturo: Toplotno obdelano jed zato najprej ohladimo na sobno temperaturo in jo šele nato shranimo v hladilniku.
- Hitrejše ohlajanje: Da se bo jed hitreje ohladila, jo lahko porazdelimo v manjše posode.
Pravilno shranjevanje ostankov
Ostanke hranimo v hladilniku ali zamrzovalniku. Posodo, v kateri shranjujemo ostanke, je treba nepredušno zapreti in shraniti v hladilnik. S tem preprečimo, da bi bila hrana izpostavljena onesnaženju in izsušitvi. Pri tem vzdržujemo povprečno temperaturo hladilnika, ki naj bo največ 5 stopinj Celzija.
- Shranjevanje v hladilniku: V hladilniku shranjene ostanke pripravljenih obrokov porabimo v roku dveh do treh dni.
- Shranjevanje v zamrzovalniku: Kadar bi jed želeli hraniti dlje časa, jo zamrznemo. V zamrzovalniku lahko ostanke shranjujemo 2 do 3 mesece, pri temperaturi -18 stopinj Celzija.
Postopek ponovnega segrevanja
Ko hrano pogrevamo, lahko uporabimo različne načine, bodisi pogrevanje v mikrovalovni pečici, pečici ali na kuhalni plošči. Pomembno je, da jed hitro pogrejemo na dovolj visoko temperaturo, saj lahko sicer dodatno prispevamo k razmnoževanju škodljivih mikroorganizmov.
- Minimalna temperatura: Pogrevanje ostankov na najmanj 74 stopinj Celzija bo uničilo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano.
- Pomembno je mešanje: Pomembno je tudi, da hrano med segrevanjem mešamo, saj tako zagotovimo ustrezno temperaturo v celotni jedi. To je še zlasti pomembno, ko hrano segrevamo v mikrovalovni pečici, saj te ne grejejo vedno enakomerno.
- Mikrovalovna pečica: V mikrovalovnih pečicah se v živilih ustvarjajo vroče točke in nevarne hladne točke, kjer lahko bakterije uspevajo. Zato pri pogrevanju hrane ne pozabimo segrevati in mešati ter ponovno segrevati in mešati, dokler ni vse skupaj res vroče. Pri tem upoštevamo tudi navodila proizvajalca mikrovalovne pečice, kjer so podani potrebni časi segrevanja.
Kako pogreti hrano v mikrovalovni pečici (HD video)
Posebna previdnost pri nekaterih živilih
Kot svetujejo na Inštitutu za nutricionistiko, lahko sicer pogrevamo vsa živila, vendar pa so nekatera za pogrevanje bolj občutljiva ali pa so po segrevanju slabše senzorike. Fižolova juha se na splošno dobro pogreva, vendar je treba biti pozoren pri določenih sestavinah in živilih:
- Piščanec: Piščanec je bogat vir beljakovin, vendar ponovno segrevanje povzroči spremembo sestave beljakovin, kar lahko zaznamo na kakovosti (okus je slabši). Hrana, bogata z beljakovinami, lahko pri ponovnem pogrevanju povzroči prebavne težave, ker beljakovine ob kuhanju denaturirajo.
- Špinača in pesa: Kot so nas učile že naše mame in babice, za pogrevanje tudi ni primerna špinača, ki vsebuje veliko dušičnih snovi in je močno izpostavljena oksidaciji, kjer se med drugim tudi nitriti pretvarjajo v zdravju škodljive nitrate. Pesa je tudi bogata z nitrati in je tako kot špinače ne smemo pogrevati. Bolje je, da jo jemo hladno.
- Jajca: Izogibati se je treba ponovnemu segrevanju kuhanih ali umešanih jajc. Beljakovine v jajcih se namreč uničijo, ko so ponovno izpostavljene vročini.
- Riž: Edino živilo, ki ga na Inštitutu za nutricionistiko priporočajo porabiti v enem dnevu, je riž. Riž lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki proizvaja toplotno stabilen toksin, ki ga pogrevanje ne uniči. Takšni toksini, odporni na toploto, se v rižu tvorijo v primeru, ko se jed počasi ohlaja pri sobni temperaturi, zato moramo kuhan riž tudi čim hitreje ohladiti in shraniti v hladilniku. Dlje časa, kot hranimo kuhani riž, večja je verjetnost, da zaradi razvoja bakterij in njihovih toksinov uživanje ne bo več varno, zato riž kljub hranjenju v hladilniku porabimo v 24 urah.
Dodatni nasveti za varno pogrevanje
Poleg zgoraj naštetih smernic je pomembno upoštevati še nekaj splošnih pravil:
- Enkratno pogrevanje: Hrano pogrevamo le enkrat, do temperature vsaj 74 stopinj Celzija, saj večkratno pogrevanje poveča tveganje za rast bakterij in potencialno okužbo ali zastrupitev.
- Takojšnje postrežba: Ustrezno pogret obrok takoj postrežemo.
- Občutljive skupine: Občutljive skupine (nosečnice, starejši in ljudje z oslabelim imunskim odzivom) morajo zaužiti ohlajene ostanke v 24 urah, da zmanjšajo tveganje za izpostavljenost listeriji, ki povzroča bolezen, ki se prenaša s hrano.
- Odmrznjena živila: Živila, ki so bila odmrznjena, ne zamrzujemo ponovno, lahko pa jih hranimo v hladilniku 2-3 dni in nato porabimo.
- Previdnost pri mikrovalovni pečici: Če hrano segrevamo v mikrovalovni pečici, velja tudi nekaj previdnosti, saj lahko določena živila v njej eksplodirajo (npr. cela jajca, klobase z lupino).
S pravilnim ravnanjem z ostanki hrane ne le varujemo svoje zdravje, temveč prispevamo tudi k zmanjšanju količine zavržene hrane in prihranimo čas v naši vsakdanjosti.
tags: #fizolova #juha #pogrevanje