Uvod v Svet Fižola
Fižol (Phaseolus vulgaris L.) je toplotno zahtevna metuljnica, ki ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo pridelave, ki sega v 16. stoletje, ko so ga iz Amerike prinesli v Evropo. Skupaj z grahom, bobom, sojo, lečo, čičeriko in drugimi rastlinami sestavlja obsežno skupino zrnatih stročnic. Zaradi svojih izjemnih prehranskih lastnosti - bogastva beljakovin, ogljikovih hidratov ter esencialnih mineralov in vitaminov - je fižol nekoč veljal za "meso revnih". Na koreninah fižola v sožitju (simbiozi) živijo nitrifikacijske bakterije, ki tla bogatijo z dušikom, kar je ključno za rodovitnost tal. Stročnice, med katerimi je tudi fižol, so izjemno koristne za zdravje. So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker, ter so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Pomembno opozorilo: Surovi zrel fižol je strupen.
Tipi Fižola: Visoki, Nizki, Stročji in Zrnati
Pri izbiri fižola za vrt je pomembno upoštevati različne tipe in njihove značilnosti. Splošno razlikujemo med visokim in nizkim fižolom, ter med fižolom, namenjenim za uživanje strokov (stročji) ali zrnja (zrnati).
Razlike med stročjim in zrnatim fižolom
Na semenskih vrečkah je pogosto napisano, da so nekatere sorte primerne za strok ali zrnje, nekatere pa tudi za strok in zrnje (čeprav je takih manj izbire). Moderne sorte so narejene tako, da so bolj primerne za zrnje ali za stročje, zato jih je priporočljivo uporabiti namensko. Načeloma bi morale sorte za stročje biti povsem uporabne tudi za zrnje, a je to odvisno od sorte. Za pridelavo stročjega fižola mora biti strok brez močno izražene niti in brez notranje membrane ali luskinaste opne, ki se oblikuje okoli fižolovega zrna. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močneje izražena pergamentna membrana, ki stroku, ko je zrel, omogoči, da poči in ga zato lažje luščimo. Pri sortah za zrnje je barva cveta sortna značilnost.
Visoki in Nizki Fižol
Visok in nizek fižol spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris, razlikujeta pa se po obliki rasti. Nizke sorte so skozi stoletja razvili s selekcijo in so bile zastopane tudi v tradicionalni pridelavi. Nizke sorte ne potrebujejo opore, so manj temperaturno zahtevne in jih lahko sadimo, ko ima zemlja že malce nad 10 °C. Cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Visoke sorte potrebujejo oporo (prekle ali žičnice) in zorijo postopoma, od spodaj navzgor. Nekatere visoke sorte (npr. maslenci, ki jih pridelujemo za stroke) začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur (julija), prve stroke pa lahko obiramo šele avgusta. Ta lastnost kaže na njihov izvor iz južne Evrope, medtem ko bolj zgodaj cvetoče sorte izvirajo iz severnejših območij.
Druga vrsta fižola: Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus)
Medtem ko ima navadni fižol cvetove v odtenkih od bele do nežno vijoličaste, na mnogih vrtovih, predvsem v Posočju, opažamo rdeče cvetočega, včasih v kombinaciji z belo. Gre za drugo vrsto, laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus), ki se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, le za vznik potrebuje višje temperature. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol potrebuje za oprašitev nujno žuželke; sorte laškega fižola se med seboj zelo rade križajo.
Priprava na Setev in Sajenje
Lokacija in priprava tal
Fižol sodi na tretjo ali četrto poljščino, torej na grede, ki jih že tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste. Nizkemu fižolu lahko dodamo malo domačega komposta, kar je dovolj. Visok fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico, strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik. Za dober in zdrav pridelek se izogibamo dušičnim gnojilom. Jeseni lahko pripravite gredo za fižol tako, da jo prekrijete s kartonom in listjem (npr. leske in gabra). To listje in karton lahko potem vkopljete v zemljo za sajenje fižola, saj bo ta zemlja bogata z organsko snovjo in ogljikom. Fižol tudi dobro uspeva v takšnih tleh. Pred sajenjem ne gnojimo, le na zelo slabo založenih tleh je potrebno dodati nekaj osnovnih N, P, K hranil. Fižol je primeren predposevek za zelenjadnice, ki so zahtevne za hranila, predvsem dušik.
Čas setve
Fižola ne sejemo prezgodaj, saj je bolj občutljiv, če ga sejemo v hladna tla. Ne sejemo ga pred 1. majem. Splošno pravilo je, da so tla ob spomladanski setvi ogreta vsaj na 10 °C, idealno pa vsaj na 15 °C. Pri tej temperaturi tal zrna vzklijejo v 7 do 10 dneh. Ohladitev zraka pod 8 °C ali celo blizu 0 °C pomeni za fižol pridelovalni stres, kar zaustavi rast, posledice pa so vidne na strokih in zrnju. Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Visoki fižol obvezno sejemo v mesecu maju. Nizki fižol sejemo v maju tudi zaradi manj bolezni, lahko pa ga v primeru toplega maja sejemo konec aprila. Neenakomeren in slab vznik fižola lahko preprečimo z izbiro kakovostnega semena. Domače seme, pridelano v mokrem letu, ima lahko več težav z boleznimi in kalitvijo. Pri izboru kupljenih sort smo pozorni na blagovno znamko, saj je kakovost semena v Sloveniji zadnjih letih padla.
Priprava semena
Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali kamilični čaj. S tem pospešite kalitev in izboljšate vznik.
Setev visokega fižola
Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla, to storimo od začetka maja do sredine junija. Kot opora za ovijanje naj bo visoka najmanj 2 metra, lahko tudi do 3 metre in višje. Klasična opora so leseni koli, najpogosteje leskovi, na Koroškem pa smrekove sušice. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj si pomagamo z železno palico. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje), oddaljeno največ 20 cm od opore. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Če ga vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Setev nizkega fižola
Nizki fižol sejemo v vrste v jarek, ki ga naredimo z motiko, po eno zrno na približno šest centimetrov. Ker se grmički precej razrastejo, naj bo med vrstami od 50 do 70 cm presledka. Pritlikave nizke sorte fižola sadimo 25 do 50 cm narazen. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami. Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola. Če želite prehitevati s pridelkom, si vzgojite sadike. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih.
Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ga ne zavira v rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Nega in Vzdrževanje Med Rastjo
Zalivanje
Skozi celotno rastno dobo je pri fižolu potrebno redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Veliko vode bo potreboval v času cvetenja. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga ohranjati tla vlažna. Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, saj je tako oploditev nekoliko boljša. Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Proti odpadanju cvetov v vročih dneh, zlasti pri nizkem fižolu, pomaga jutranje zalivanje, ki ohladi tla.
Opora
Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija. Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam za oporo pride prav vodoravna mreža.
Pletje in okopavanje
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol enkrat ogrnemo in ga plevemo; drugega večjega dela z njim običajno ni. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, je priporočljivo stebla osipati na približno 15 cm višine.
Kombiniranje z drugimi rastlinami
Fižol lahko kombiniramo s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo. Nizki fižol sadimo k zelenjadnicam, ki rastejo počasi in na večji razdalji, denimo belo zelje, brstični in listni ohrovt, zgodnji krompir. Nujni spremljevalec nizkega fižola je šetraj, dišavnica, ki pozitivno vpliva na rast in okusnost fižola (stročje in zrnje) in odvrača črno fižolovo uš. Šetraj posadite med fižolove rastline, potem pa se bo vsako leto sam zasejal. Visoki fižol rastlinam tudi nudi poletno senco, zato je primeren sosed solatnicam, cvetači, brokoliju; če raste ob koruzi, pa se bo okoli nje tudi ovil. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu.
Slabi sosedi fižola so: paprika, vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak), bazilika in sladki komarček. Fižola se nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
Zastirka
Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Zastiramo z listjem ali s slamo. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
Bolezni in Škodljivci
Fižol, kot večina vrtnin, ni imun na pepelaste plesni. Med pogostimi boleznimi so fižolova rja, razne pegavosti (mastna fižolova pegavost, bakterioza), viroze, bela plesen in bakterijska plesen. Za zdrav pridelek vzdržujemo štiri letni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami in sejemo zdravo seme. Proti bakterijam lahko nekoliko zavremo razvoj z uporabo bakrenih pripravkov.
Škodljivci in ekološke rešitve
- Polži: Naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Pojavljajo se v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli. Če imamo v vrtu polže, fižola ne zastiramo z zastirko. Za nadzor se priporoča uporaba sredstva 'Polži STOP'.
- Uši in pršice: Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času, zlasti v vročem in sušnem poletju. Glavne prenašalke virusa so uši. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi. Proti njim se lahko obranimo s sprotnim odstranjevanjem napadenih vršičkov. V primeru močnejšega napada odstranimo celo rastlino. Za odganjanje uši pomaga sajenje šetraja med fižol. Za črne listne uši se lahko uporabi naravno sredstvo 'Škodljivci STOP'.
- Bramor in ličinke fižolove koreninske muhe: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v mesecu maju. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
- Hrošček fižolar: Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Njegov razvojni krog lahko prekinemo tako, da zrnje za kakih 10 dni damo v zamrzovalnik.
- Južna plodovrtka: V vročih dneh se lahko pojavi drobna gosenica južna plodovrtka, ki napada tudi paradižnik. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis).
Visoke zračne temperature v poletnem času lahko povzročijo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost. Rastlina, ki je bila napadena z virusom, ni primerna za semenitev. Preprečite pregosto setev fižola, da ohranite zračen in zdrav nasad, saj je visoka zračna vlaga v nasadu predpogoj za razvoj bolezni.
Obiranje in Shranjevanje Fižola
Obiranje stročjega fižola
Fižol za stročje obiramo večkrat, izbiramo normalno razvite stroke. Obiramo sproti, ko se razvijajo stroki, s čimer pripomoremo k boljšemu razvoju novih. Redno nabiranje mladih strok je ključno za nadaljnje cvetenje. Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Obiranje zrnatega fižola
Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Če gojimo fižol za zrnje, strokov ne trgamo.
Poslednje dejanje po obiranju
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Skladiščenje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Sorte Fižola in Tradicija v Sloveniji
V Sloveniji ima pridelava visokega fižola dolgo tradicijo, nizkega ne pridelujemo tako dolgo. Dokaz za to so številne domače sorte visokega fižola (požlahtnjene pred več kot dvema desetletjema), denimo Ptujski maslenec, Jeruzalemski in Jabelski pisanec. Sorta Savinjski sivček ali natančneje Semenarna 22, se prideluje v Spodnji savinjski dolini, predvsem v hmeljskih žičnicah. Na domačih vrtovih pridelujemo tako visokega kot nizkega, slednjega večinoma za stroke. Za zrnje je primerna pozno poletna ali jesenska sorta Češnjevec. Med sortami visokega fižola je standard sorta Ptujski maslenec in njemu podobne domače sorte, kot tudi fižol 'kiflar' z rogljičku podobno ukrivljenem in pisanim strokom.
Pri nizkem fižolu smo imeli dolgo dve sorti, in sicer rumeno za stročje, Berggold, in zelene okroglaste Top Crop. Danes so v prodajalnah na voljo tudi številne druge sorte. V Sloveniji je na uradni listi priznanih sort naprodaj le seme 12 sort fižola. Med njimi so visoka sorta za stročje Maslenec rani, stara sorta Cipro, visoki fižol za zrnje z belim semenom Kiro ter nizke sorte za zrnje Zorin, Češnjevec in Prepeličar Tomačevski.
Priporočene sorte za vaš vrt
- ČUDO PIEMONTA - nizek fižol za stroke in zrnje, ki navdušuje. Uživamo lahko stroke in zrnje. Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi. Vijolično marmorirani stroki se pri kuhanju obarvajo rumeno. Seme je marmorirano. Dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju.
- MY ARIANA - zelo zgoden nizek stročji fižol. Ima zelene, ploščate stroke, ki niso nitasti. Zelo zgodnja sorta, ki jo pobiramo 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen, rahlo sladek strok je ploščat, svetlo zelene barve, dolžine okrog 15 cm in širine 2 cm.
- CANADIAN WONDER - nizek fižol za zrnje različne jedi. Odličen, zelo okusen fižol za zrnje, ki je temno rdeče barve in ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo. Uporablja se za pasulj, pripravo mehiških in drugih fižolovih jedi.
- GOLDMARIE - visok stročji fižol (MASLENEC), tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, stroki niso nitasti. Pobiramo jo 80 dni po setvi. Ta sorta fižola je primerna tudi za zrnje. S pridelkom nas nagradi v suhem ali mokrem poletju.
- LINGUA DI FUOCO »EXTRA« - visok fižol za zrnje (ČEŠNJEVEC). Zgodnja, tradicionalna evropska sorta, zelo bujne rasti (visoka). Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Ta sorta fižola je zdrava in dobro rodi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
- Nizki fižol za zrnje White Top je zgodnja nizka sorta stročjega fižola, ki v višino zraste od 45 do 50 cm. Strok je rumeno-krem barve, ploščat, dolg 13-14 cm in vsebuje 6-7 semen. Seme je bele barve in podolgovate oblike. Pobiramo ga od julija do septembra.
Če z gojenjem fižola še nimate izkušenj, je priporočljivo vprašati sosede, katere sorte jim najbolje uspevajo. Za stročji fižol se dobro obneseta sorti 'Ptujski maslenec' ali 'Beneško čudo', med nizkimi sortami pa ne zgrešite z 'Berggold'. Nizka sorta turškega fižola 'Hestia' vam lahko služi tudi kot živa meja ali ograjica okoli gredic. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Izbor sort in podnebne spremembe
Intenzivne tržne pridelave, ki je danes prevladujoča drugod po svetu, v Sloveniji nikoli nismo imeli. Možni razlogi za neuspeh poskusov večje tržne pridelave fižola v Sloveniji so povezani s pogoji za strojno spravilo, ki zahteva povsem suh pridelek. V času dozorevanja zrnja (avgusta) so v Sloveniji pogosta padavinska obdobja, kar je v nasprotju s stabilnejšim, suhim celinskim podnebjem, kjer so glavne evropske pridelovalke fižola. Suha in vroča poletja lahko povzročijo prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov. Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti celotna rastlina hkrati. V nasprotju s tem pa lahko v vročih poletjih nekaj pridelka pričakujemo pri visokih sortah, pri katerih se cvetovi razvijajo postopoma. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je zagnal projekt žlahtnjenja domačih sort, ki bi bile bolj odporne na sušo in nekatere bolezni. V genski banki KIS sicer hranijo kaljive vzorce več kot tisoč tradicionalnih tipov fižola, zbranih po vsej državi. Nekatere novejše stročnice, kot so leča, čičerika in dolga vigna, so primerne za sonce in vročino in so dobrodošla popestritev.
Fižol kot Ekološko Gnojilo
Stročnice, med katerimi je tudi fižol, uvrščamo med rastline, ki izboljšujejo zemljo. Na ekološkem vrtu bi morale predstavljati vsaj 25 % posevkov letno. Na koreninah stročnic živijo bakterije (rizobiji), ki vežejo dušik iz zraka v rastlinam dostopno obliko. Ta dušik se nato uporabi za rast rastline gostiteljice, nekaj pa ga ostane v tleh za naslednje posevke. Poleg tega imajo stročnice globoke in močne korenine, s katerimi razrahljajo zbito zemljo in izboljšujejo njeno strukturo. Ko je pridelek pobran, rastlin stročnic ne izpulimo, temveč jih samo porežemo. Nadzemne dele damo na kompost, korenine pa še naprej rahljajo zemljo in njihove bakterije ostanejo v vrtnih tleh.
Kolobarjenje na enostaven način – vrtite gredice za bolj zdrave pridelke
Uporaba Fižola v Kulinariki in Zdravju
Fižolovi stroki niso le raznoliki po obliki in okusu, ampak tudi izjemno koristni za zdravje. Raznolikost uporabe stročnic v kulinariki je velika. Fižol za stročje uporabljamo v solatah, fižolovih enolončnicah in drugih jedeh. Zelo okusna je fižolova juha, fižolova mineštra, fižolov namaz in številne druge jedi. Fižol za zrnje uporabite za pasulj in kuhanje. Fižolovi stroki so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini. Lahko so srpasti, valjasti, sabljasti, pol ravni ali ravni. Število semen v stroku je odvisno od sorte in lahko znaša med 2 in 9.