Visok fižol spada med stročnice in je rastlina plezalka, ki potrebuje oporo za rast. Izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. V Evropo je prišel kmalu po tem, ko so ga mornarji prinesli iz Amerike, zato upravičeno velja za tradicionalno slovensko kulturo. Užitni so tako stroki kot semena, imenovana fižolova zrna, ki jih uživamo mlada ali suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte, v zadnjih letih pa so priljubljene tudi vijolične.
Sorte vijoličnega visokega fižola
Visok fižol 'Trionfo Violetto' (Phaseolus vulgaris L.)
Visok fižol 'Trionfo Violetto' je zgodnja in zelo rodovitna sorta z bledo rjavimi semeni. Rastlina je močne rasti in doseže višino 180-190 cm. Stroki so dolgi 16-18 cm, ploščati, brez nitk, mehki in intenzivno vijolične barve, ki med kuhanjem postanejo zeleni. Ta sorta je primerna za vrtove in domačo pridelavo.
Visoki stročji fižol 'A cosse violette'
Visoki stročji fižol 'A cosse violette' je zgodnja sorta stročjega fižola, ki v višino zraste do 2 metra in prav tako potrebuje oporo. Strok je mesnat, okrogle oblike, dolg 22-25 cm in brez nitk. Je odličnega okusa, privlačno temno vijoličaste barve, ki med kuhanjem spremeni barvo v svetlo zeleno. Seme je svetlo rjave barve.
Sajenje in gojenje visokega fižola
Priprava tal in setev
Visok fižol je toploljubna rastlina, zato ga sejemo, ko preneha nevarnost slane. To je običajno od začetka maja do sredine junija. Ob spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C, saj prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Za ljubitelje fižola posejemo deset semenk na eno osebo, za štiričlansko družino pa približno 40 semen. Za ozimnico ga sejemo kasneje v sezoni.
Fižol sejemo naravnost na stalno mesto. V zadnjih letih pa lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo. Datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila, sredi aprila pa ga sejemo v lončke in maja presadimo na prosto.
Opora za rastline
Rastlina je plezalka, zato potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko pa zraste tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je lesen kol, najpogosteje leskov, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je pogosto na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih lahko razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejte v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo.
Razdalje in število rastlin
Paziti moramo tudi na število rastlin v skupini, saj je pomembno poznavanje sorte. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri zrna. Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Skupine naj bodo narazen 1 meter, vrste pa vsaj dva metra.
Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Gnojenje in namakanje
Fižol potrebuje kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kot koristi. Visok fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj če fižol trpi sušo, je oplodnja slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja do globine 20 cm, vendar ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita.
Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Visoki fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev.
Navodila za uporabo PROMASEAL®-AG pri prebojih cevi
Dobri in slabi sosedje
Visok fižol sejemo lahko skupaj z zeljem, ohrovtom, cvetačo, krompirjem, solato, brokolijem, špinačo, motovilcem, paradižnikom, kumarami in zeljem. Kombiniramo ga tudi s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli in cvetačo. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Slabi sosedje fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak, bazilika in komarček).
Izzivi pri gojenju in varovanje
Vpliv vremena in okolja
Suh in vroč zrak poleti je za fižol pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, oploditev zelo slaba. To praktično pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Veliko sort visokega fižola je občutljivih na dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju in pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. V teh primerih je priporočljivo dodajanje magnezijevih listnih gnojil v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Bolezni in škodljivci
Na mladih rastlinah lahko opazimo polže. Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, ki jih uničijo ali objedejo kalčke. To lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
Na fižolu lahko opazimo rjo, razne pegavosti, viroze in plesni. Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen in bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja. Pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami in sejemo zdravo seme.
Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni.
Spravilo in shranjevanje pridelka
Obiranje strokov in zrnja
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročje pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Shranjevanje in ohranjanje kakovosti
Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Suh fižol lahko shranimo v shrambi za dobro leto.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol, saj zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Vloga v kolobarju
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del rastline porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, fižolove korenine predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.