Cvetača, znanstveno imenovana Brassica oleracea var. botrytis, je priljubljena vrtnina, ki jo gojimo zaradi njenega omesnelega socvetja, znanega kot "roža". To rastlino uvrščamo med kapusnice, ki so znane po svojih zvezdasto oblikovanih listih, ki spominjajo na grški križ. Poleg cvetače v to skupino sodijo tudi zelje, repa, koleraba, ohrovt ter brokoli.
Cvetača je glede na svoje zahteve ena najzahtevnejših kapusnic. Najbolje uspeva v peščenih, dobro pognojenih tleh, ki so bogata s hranili in organsko snovjo. Ključnega pomena je redno zalivanje in občasno okopavanje. Rastlina potrebuje dovolj prostora, zato pri sajenju med vrstami in znotraj vrst zagotovite vsaj 45 cm razmika. Cvetača ne prenaša dobro visokih temperatur; v vročini jo je priporočljivo saditi v senčno lego in jo redno zalivati. Najbolje se obnese pri zmernih dnevnih temperaturah med 21 in 29 °C, ob obilici sonca in vlažnih razmerah.
Gojenje cvetače: Od setve do pridelka
Cvetačo običajno vzgajamo iz sadik. Za zgodnji pridelek jo sejemo v zavarovanem prostoru februarja ali marca, presadimo pa jo lahko do konca aprila. Za jesenski pridelek jo sejemo od julija do sredine avgusta, sadike pa nato presadimo do sredine septembra. Pri gojenju je pomembno redno rahljanje zemlje, da rastlina lažje dostopa do hranilnih snovi. Priporočljivo je tudi gojenje ob ali po fižolu ter uporaba organskih zastirk, kot sta koprivna ali algina brozga. Z dušikom je treba biti zmeren, saj ga dodajamo le do začetka nastajanja rož.
Cvetni brst cvetače se razvije na enem steblu in je obdan z velikimi, kompaktnimi zelenimi listi, ki ga ščitijo pred sončno svetlobo in preprečujejo razbarvanje. Glave cvetače so bele barve, kompaktne in dosežejo premer 15-20 cm. Pripravljene so za obiranje med 80. in 110. dnevi po presaditvi.
Setveni koledar in kolobarjenje
Cvetača je zahtevna glede kolobarjenja; na istem mestu je ne smemo saditi štiri leta zapored. Izogibati se je treba tudi drugim kapusnicam in sorodnim rastlinam na istem območju. Primerni predhodni posevki so stročnice, čebulnice, solata, paradižnik in krompir.
Vzgoja sadik
Za vzgojo zgodnje cvetače, ki zahteva krajšo rastno dobo, setev opravimo približno 45 dni pred načrtovano presaditvijo. Semena sejemo v večjo posodo, kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, posodo pa pokrijemo, dokler ne opazimo prvih kalčkov. Po kalitvi rastline prestavimo na svetlo mesto. Ko se razvijejo klični listi, rastline pikiramo v posamezne sadilne enote. Za jesenski pridelek sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja, saj lahko zaradi višjih temperatur večino dela opravljamo na prostem. Sadike presadimo na gredo v juniju ali začetku julija.
Presaditev in sajenje
Sadike cvetače na prosto presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, kar je približno 45 dni po setvi. Pri sajenju pazimo na razdaljo med rastlinami, ki naj bo 50 cm. Sadike sadimo globoko, do prvih listov, da se rastlina pod težo glavic ne prevrne. Zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, ki ščiti sadike pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Jesenske sadike presadimo na gredo v juniju ali začetku julija, sadilno luknjo in celo gredo pa močno zalijemo.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Cvetača je nagnjena k različnim boleznim in škodljivcem, kot so črna žilavka, golšavost kapusnic, gosenice metuljev in moljev, ličinke kapusove muhe ter kapusova hržica. Proti boleznim pomaga dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Pomembna je tudi štiriletna prepoved sajenja kapusnic na isto mesto.
Mlade rastline lahko napadejo mravlje ali bolhač, ki povzroči majhne luknjice na listih. Največ škode pa naredijo gosenice kapusovega belina. Preventiva vključuje pokrivanje grede s kopreno ali insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji na gredi, ki odganjajo kapusovega belina.
Različne sorte cvetače in nenavadne barve
Danes je na voljo veliko različnih sort cvetače, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki in okusu. Poleg klasične bele barve poznamo tudi:
- Zelena cvetača: Križanec med brokolijem in cvetačo, v angleško govorečih državah znana kot "broccoflower". Obstajata dve obliki: ena podobna navadni cvetači z zelenkasto sredico, druga pa ima stožčaste spiralne grozde zelenih cvetov.
- Oranžna cvetača: Prvič opažena leta 1970 v Kanadi. Njena barva je posledica genske mutacije in kopičenja beta karotena.
- Vijoličasta cvetača: Pisana hibridna sorta, ki se je pojavila v 20. stoletju. Za barvo poskrbi naravno barvilo antocian. Vijoličasto barvo lahko spodbudijo ali zaustavijo pogoji, ki vključujejo večjo količino sončne svetlobe in toplejši zrak. Če bela sorta cvetače pod določenimi pogoji postane vijoličasta, to ni posledica bolezni ali škodljivcev in je še vedno varna za uživanje.
- Caulilini: Vrsta cvetače, popularna v Aziji, z dolgimi zelenimi stebli in majhnimi, bledo rumenimi do svetlo zelenimi cvetovi.
Včasih se zgodi, da tudi klasična bela sorta cvetače med rastjo na vrtu pridobi vijoličen ali rdeče-vijoličen odtenek. To se lahko zgodi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu v vročem poletnem vremenu. Običajno je za to odgovorna večja količina sončne svetlobe v kombinaciji s toplejšim zrakom, kar lahko spodbudi nastanek vijoličastih pigmentov. Da bi to preprečili, je treba zagotoviti optimalno temperaturo med 15 in 20 °C med rastjo.
Kulinarična uporaba in hranilna vrednost
Cvetača je izjemno vsestranska zelenjava, ki jo lahko uživamo na različne načine. Surovi cvetovi so okusni v solatah ali kot hrustljava predjed z omakami. Lahko jo vlagamo, kuhamo, dušimo ali pečemo. Je odličen dodatek juham, enolončnicam ter drugim zelenjavam, kot so korenje, paradižnik, grah, paprika ali brokoli.
Cvetača ima nizko energijsko vrednost in jo lahko uporabimo kot nadomestek riža in krompirja. Pri tem je pomembno poudariti, da dolgotrajno kuhanje uniči večino vitaminov in lahko povzroči žveplu podoben vonj. Cvetača je sestavljena iz 90 % vode in je bogat vir:
- Vitaminov: B6 (piridoksin), B5 (pantotenska kislina), B9 (folna kislina), K, C.
- Mineralov: Predvsem kalija.
- Beta-karotena.
- Glukozinolatov: Kemičnih spojin, ki rastlinam pomagajo pri obrambi pred glivami, bakterijami in virusi ter jih varujejo pred žuželkami in živalmi. Raziskave nakazujejo možne pozitivne učinke na zdravje.
Vsebuje pomembne vitamine (razen vitamina E) in minerale ter folno kislino.
Pri setvi je pomembno upoštevati koledar dni za cvet, saj uživamo cvetove cvetače. Ko cvetne glave dosežejo velikost 7 cm, jih je priporočljivo senčiti. To lahko storimo tako, da liste z elastiko spnememo nad rožo ali jih prelomimo.
Kako narediti kremasto cvetačno juho
Shranjevanje cvetače
Cvetačo lahko v hladilniku hranimo nekaj tednov, vendar mora biti pokrita in suha, sicer začne veneti. Najboljše je, če jo režemo za sprotno uporabo.