Fižol (Phaseolus vulgaris) je tradicionalna slovenska vrtnina, ki se je v naše kraje razširila kmalu po tem, ko so ga v 16. stoletju prinesli iz Amerike. Zaradi izjemnih prehranskih vrednosti, vsebnosti beljakovin, mineralov in vitaminov, je postal nepogrešljiv del prehrane in ekološkega vrtnarjenja. Fižol uvrščamo med metuljnice, ki imajo sposobnost vezave dušika iz zraka s pomočjo bakterij na koreninah, kar izboljšuje rodovitnost tal.
Razlike med nizkimi in visokimi sortami
Fižol delimo na nizke in visoke sorte. Nizke sorte (grmičaste) zrastejo do 50 cm, so temperaturno manj zahtevne in hitreje dozorijo. Visoke sorte potrebujejo oporo, dozorevajo postopoma od spodaj navzgor in so na slovenskih vrtovih tradicionalno zelo priljubljene.
- Nizki fižol: Primeren za manjše vrtove, hitro rastoč, primeren za večkratne setve.
- Visoki fižol: Potrebuje oporo (prekle, žičnice), primeren za zrnje in dolgotrajno obiranje strokov.
Pogoji za setev in sajenje
Fižol je toplotno zahtevna rastlina. Da zagotovite najboljši razvoj, ga posadite šele, ko temperatura tal preseže 12-15 °C. Ena izmed največjih napak je prezgodnja setev, saj seme v hladni zemlji zgnije, rastlina pa je bolj dovzetna za bolezni.
| Način setve | Čas setve | Opombe |
|---|---|---|
| Predhodna vzgoja | Konec marca / april | V rastlinjaku ali na okenski polici. |
| Neposredna setev | Maj | Na prosto, ko mine nevarnost pozebe. |
| Poletna setev | Junij / začetek julija | Za pridelek konec poletja. |
Semena pred setvijo namočite v mlačni vodi za 12 do 24 ur, kar pospeši vznik. Nizki fižol sejemo v vrstice (razmik 40-50 cm), visokega pa v kupčke ob opori (5-7 semen na oporo).
Nega in oskrba med rastjo
Fižol ne mara pretiranega gnojenja, saj dušik pridobiva s pomočjo simbiotskih bakterij. Pri visokih sortah lahko dodamo nekaj komposta. Ključna je stalna vlažnost tal, zlasti v času cvetenja, saj suša in vročina (nad 30 °C) povzročata odpadanje cvetov.
Dobri in slabi sosedje
Za uspešen ekološki vrt je nujno kolobarjenje (vsaj 3-letni razmik). Med dobre sosede sodijo: solata, blitva, paradižnik, kumare, koruza, šetraj in krompir. Šetraj je še posebej priporočljiv, saj odganja črne fižolove uši.
Bolezni in škodljivci
Najpogostejši izzivi pri pridelavi so:
- Črne listne uši: Prenašalke virusov. Odstranjujte napadene vršičke ali uporabite naravna sredstva.
- Fižolar: Hrošček, ki vrta v zrnje. Razvojni cikel prekinemo tako, da seme za 10 dni postavimo v zamrzovalnik.
- Bolezni: Fižolova rja, bela plesen in bakterijska pegavost. Preventiva vključuje kolobarjenje in uporabo ekoloških pripravkov.
Restraining and releasing bends with erosion during deformation...and cross sections
Po končanem pobiranju strokov rastlin ne pulite, temveč jih odrežite pri tleh. Korenine, bogate z dušikom, pustite v zemlji, da nahranijo naslednje posevke. S pravilno izbiro sort in upoštevanjem navodil za sajenje lahko v svojem fižolu uživate skozi celotno sezono.