Vprašanje, kaj je visok fižol, si zastavlja marsikateri pridelovalec. Rastline bujno rastejo, so lepo zelene in poraščene do vrha s prepletenimi rastlinami, a tako želenega pridelka ni. Zakaj je tako, smo povprašali strokovnjake za zelenjadarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki poznajo odgovor.
Kaj je visok fižol?
Visok fižol je bujno rastoča rastlina, ki potrebuje oporo za ovijanje, visoko najmanj 2 metra. Višja kot je opora, višje bo fižol zrasel, tudi do 3 metre in več. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice ali vrhovi. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Sorte visokega fižola
Obstaja več sort visokega fižola, ki se razlikujejo po času dozorevanja, bujnosti rasti ter značilnostih strokov in zrnja.
- Fižol Barianec je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol.
- Fižol Borlotto Lingua di Fuoco je prav tako visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.
- Fižol Klemen je visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje. Je lep, širok fižol, uporaben za zelene stroke in zrnje (okroglo, sivo modre barve).
- Fižol Neckargold je visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Gre za srednje pozno, zelo rodno sorto. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.
- Fižol Tetovec Kiro je srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen je za kuhane jedi (pasulj).
Pridelava visokega fižola
Visoki fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Zrna uživamo tako mlada kakor suha.
Setev
Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Sejemo ga v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih pa do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn.
Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn/kol, pri bolj bujnih sortah pa do 6 zrn/kol. Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola. Če ga vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.
Pomembno: Fižol običajno ne prenaša dobro presajanja, zato je priporočljiva direktna setev na prosto.
Tla in gnojenje
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem. V rastni dobi ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija pri fižolu. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella magnezijevo listno gnojilo ali Plantella Tekoči magnezij. Nikakor pa ne dognojevamo z mineralnim dušikom. Tal z dušikom in organskimi gnojili gnojimo v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Zalivanje
Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja. Namakamo do globine 20 cm, vendar ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, tako je oploditev nekoliko boljša. Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra.
Opomba: Fižol potrebuje visoko zračno vlago, zato mu ob suši priskrbite dovolj vode.
Opora
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Klasična opora na vrtovih je lesen kol, najpogosteje leskov, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice ali vrhovi. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu.
Kolobarjenje in sosedstvo
Za zdrav pridelek vzdržujemo štiri letni kolobar. Slabi sosedje fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak). Kombiniramo ga lahko s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo.
V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu.
Izzivi pri pridelavi
Kljub bujni rasti rastlin, pridelovalci včasih nimajo želenega pridelka. Vzrokov za to je lahko več:
Škodljivci
- Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
- Uši in pršice so bolj pogoste v poletnem času. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
- Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn.
- Ličinke fižolove koreninske muhe lahko poškodujejo kaleča semena ali objedajo kalčke. To lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.
Bolezni
- Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.
- Pegavosti, viroze in plesni se lahko pojavijo na fižolu.
- Najnevarnejša bolezen fižola: Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.
Drugi vzroki
- Prezgodnja setev v mrzlo zemljo povzroči slab vznik in oslabljene rastline.
- Pomanjkanje magnezija se kaže kot rumenkaste rastline z zelenimi listnimi žilami.
- Previsoke temperature v poletnem času lahko povzročijo odpadanje cvetov, zaradi česar pride do slabše oploditve in posledično do izostanka pridelka.
- Izsušena tla med namakanji negativno vplivajo na rast.
- Prevelika gostota rastlin ali neprimerno število semen na kol/vrvico.
- Občutljivost na dolžino dneva pri nekaterih sortah.
9 nasvetov kako znižati pritisk
Nega med rastno dobo
Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom proti polžem. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Fižol lahko tudi zastiramo z organsko zastirko, le na začetku ne hitimo, da izognemo težavam s polži.
Obiranje in shranjevanje
Fižolove stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Zrnje fižola pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.
Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni. Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjujemo ga enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
