Kdo je Emilija Pavlič?
Moje ime je Emilija Pavlič in večino svojega življenja skrbim za zdravo in prijazno kuhinjo. Rojena sem leta 1948 v Brezju pod Nanosom v občini Postojna. Po poklicu sem kuharica, s končano srednjo izobrazbo za poslovodjo kuharstva in tečajem za direktorico za hrano.
Emilija Pavlič je kuharica z velikim srcem, čisto dušo in neverjetno voljo do življenja. Obožuje svet, naravo, ljudi, še posebej pa otroke in hrano. Prav zato jim je namenila ne le eno, ampak kar dve knjigi. Vsa Slovenija jo pozna, saj ni osebe, ki je kdaj ni srečala ali ji kdaj ni namenila iskrenega nasmeha in dobrosrčnega nasveta. Rojena v Brezju pod Nanosom, kjer so doma dobre jedi, je hitro našla svoj smisel življenja in se podala na kuharsko pot. Kuhala je v Postojnski jami, v hotelu Žusterna in zadnjih 25 let v vrtcu Semedela v Kopru.
Emilija rada govori, kuha, je, piše in svetuje. Hitro se je zavedala, da v sebi nosi velik potencial in polno znanja, ki ga želi deliti. V roke je vzela pisalo in napisala kar dve knjigi: »Za otroke kuhajmo zdravo: za majhne in velike« in »Mamica, nauči me kuhati«. Nešteto mamic je že naučila kuhati in še nešteto jih bo. Z veseljem vam bo pomagala in svetovala, saj rada širi svoje znanje in pristne domače zdrave jedi.

Filozofija Zdrave Prehrane Emilije Pavlič
Emilija Pavlič je z vso skrbnostjo in ljubeznijo do otrok v knjigi zbrala in zapisala svoja opažanja in praktične izkušnje pri prehrani otrok. Vrtcem in šolam bodo še kako prav prišli jedilniki in recepti, ki jih je tudi praktično preizkusila. Kuhinja Emilije Pavlič temelji predvsem na mediteranski kuhinji, ki velja danes za eno najbolj zdravih kuhinj v Evropi.
Svetovalka za prehrano, kuharska mojstrica in avtorica kuharic Emilija Pavlič pravi, da spomladi potrebujemo pestro mešano in čim večkrat doma skuhano hrano, saj le tako vemo, kaj jemo.
Pomen Zdrave Otroške Prehrane
Sodobna medicina vse bolj opozarja, da je razvoj mnogih bolezni pogojen s prehrano, saj je nezdrava, jemo je preveč in imamo nezdrave prehranske navade. Jedilniki in recepti, zbrani v knjigi priročniku Emilije Pavlič, temeljijo na tradicionalnem mediteranskem načinu prehranjevanja. Knjiga je projekt promocije zdravja otrok Slovenije, imenovan "ZDRAV VRTEC". Priročnik Emilije Pavlič je bil izbran na razpisu o sofinanciranju zdravstveno-vzgojnih gradiv za vzpodbujanje zdravih življenjskih navad v letu 1997.
Zdrava prehrana za otroke - spoznajte ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine in mineralne soli
Izbrani Recepti Emilije Pavlič
Napočil je čas, da si nadenemo predpasnik, zavihamo rokave in se podamo v kuharski svet Emilije Pavlič.
Fižolovi Polpeti
Ti fižolovi polpeti so odlična alternativa mesnim jedem in so polni okusa.
Sestavine za 5 oseb:
- 1 kg svežega fižola za luščenje (ali približno 0,5 kg suhega fižola, namočenega in kuhanega)
- 2 drobni čebuli
- 5 žlic oljčnega olja
- Košček masla
- 10 strokov česna (brez zelenega kalčka)
- Kruhova sredica (z vodo namočena in ožeta)
- Nasekljan peteršilj
- 2 jajci
- Košček sira (za vmešanje v maso in za posip)
- Vroča fižolova voda (za prevretje)
Priprava:
- Fižol oluščimo in kuhamo v osoljeni vodi do mehkega.
- Čebulo drobno nasekljamo in popražimo na oljčnem olju, dokler ne zadiši.
- Ko je čebula prepražena, dodamo kuhana fižolova zrna, premešamo in jih potlačimo z ročno tlačilko ali z vilicami (ne z mikserjem, da ohranimo teksturo).
- Dodamo nariban sir, z vodo namočeno in ožeto kruhovo sredico, nasekljan peteršilj in jajca. Vse sestavine dobro zamesimo v gosto maso.
- Maso pokrijemo in jo damo v hladilnik, da se malo zgosti (približno 30 minut).
- V ogreto ponev damo olje in košček masla.
- Z žličko ali kleščami za sladoled oblikujemo kepice fižolove mase in jih položimo v ponev.
- Počasi jih popečemo na obeh straneh, dokler ne dobijo lepe zlate barve.
- Popečene polpete odmaknemo, dodamo malo vroče fižolove vode, prevremo, posujemo s sirom in pokrijemo, da se prepojijo.

Nasvet:
Pozimi lahko polpete naredimo iz suhega, namočenega in kuhanega fižola. Masi obvezno dodamo še dva rumenjaka za boljšo vezavo.
Polenta po Domače
Domača polenta je vsestranska jed, ki odlično nadomešča kruh in se poda k številnim jedem.
Sestavine:
- Koruzni zdrob (presejan)
- Voda
- Sol
- Maslo ali kvalitetno olje (za premaz posode)
Priprava:
- Kozico ali kotliček najprej namažemo z maslom ali kvalitetnim oljem (to prepreči prijemanje in omogoča lažje odstranjevanje skorje na koncu).
- V posodo nalijemo vročo vodo in jo solimo.
- Dodamo presejan koruzni zdrob. Z gosto penovko ali majhnim cedilom takoj poberemo temne pleve, ki pri nekaterih zdrobih plavajo po vrhu.
- Previdno razmešamo s stepalno šibo, da dobimo ne preveč gosto koruzno zmes.
- Pokrijemo s pokrovom z luknjico in pustimo, da se polenta sama kuha, brez mešanja, približno 40 do 50 minut.
- Če se nam zgodi, da je polenta že na začetku pregosta, jo odmaknemo z ognja, dodamo še malo vroče vode, premešamo in kuhamo dalje.

Nasveti in Dobro je Vedeti:
- Kuhano polento ponudimo takoj ali jo preložimo v z maslom namazano stekleno posodo in še vročo zapremo. Ko se ohladi, jo postavimo v hladilnik, kjer lahko počaka dan ali dva.
- Lahko jo jemo z golažem, brodetom, s pečenimi sardelicami ali sardoni, jo dodamo k fritalji, z mlekom, jemo jo lahko z žitno mlečno kavo ali jo namažemo z marmelado.
- Suho dno posode namažemo z maslom tudi, ko kuhamo mlečno proseno kašo, mlečni riž, koruzni ali pšenični mlečni močnik "griz".
- Instant polente in druge podobne hrane ne smemo pogrevati ali shranjevati. "Po domače" pomeni, da je polenta skuhana iz živila (zdrob) in ne iz industrijsko že predpripravljenega izdelka (instant).
- Če kuhamo polento na štedilniku na drva, jo je potrebno tu in tam premešati.

