Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) je izjemno zdrava in vsestranska zelenjava, ki bi jo morali bolj ceniti v vsakodnevni prehrani. Njegovo ime v angleščini, "Brussels sprouts", spominja na njegovo poreklo iz Severne Evrope, natančneje iz današnje Belgije, kjer so ga začeli gojiti že v 16. stoletju. V Sloveniji se je uveljavil predvsem v 20. stoletju in je postal priljubljen predvsem v zimskih mesecih, saj je odporen na nizke temperature in je na voljo, ko je drugih svežih pridelkov manj.
Brstični ohrovt je dvoletnica, gojen pa kot enoletna kapusnica. Gojimo ga zaradi majhnih, zeljnatih glavic ali brstov, ki se razvijejo v pazduhi listov na močnem steblu, ki lahko doseže višino od 80 do 150 cm. Ti brsti imajo lahko v premeru več kot 4 cm, odvisno od sorte, in vsebujejo izredno veliko dejavnih spojin.
Prehranska Vrednost in Koristi za Zdravje
Brstični ohrovt je pravo skladišče vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki krepijo telo in podpirajo različne telesne funkcije. Vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče ter obilico vitamina K. Poleg tega je bogat vir žvepla, fosforja, kalcija, magnezija, cinka, bakra, vitaminov iz skupine B, folne kisline, klorofila, karotenoidov, sulfidov in fenolnih kislin. Čeprav ima več ogljikovih hidratov in s tem večjo energijsko vrednost kot zelje, se uvršča med živila z največjo skupno vsebnostjo antioksidantov.
Pet presenetljivih učinkov brstičnega ohrovta na zdravje:
- Izboljšanje zdravja srca: Brstični ohrovt vsebuje veliko antioksidantov, predvsem vitamina C in K, ki zmanjšujeta vnetja ter ščitita krvne žile, s čimer prispevata k preprečevanju arterioskleroze.
- Podpora imunskemu sistemu: Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pomaga okrepiti imunski sistem in lahko skrajša čas trajanja prehlada. Vitamin C tudi omogoča telesu, da bolje izkoristi železo iz neživalskih virov.
- Zaščita pred rakom: Brstični ohrovt spada med križnice, ki vsebujejo spojine, kot je sulforafan, ki lahko pomagajo pri zaščiti pred nekaterimi vrstami raka, predvsem raka na dojkah, prostati in debelem črevesju.
- Izboljšanje prebave: Z visoko vsebnostjo vlaknin brstični ohrovt podpira prebavo in pomaga pri rednem odvajanju, s čimer je odlično živilo za tiste, ki jih muči zaprtje. Vlaknine so tudi hrana za koristne bakterije v črevesju, ki so pomembne za imunski sistem in celo razpoloženje. Vlaknine prav tako pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja, kar je dobrodejen učinek pri sladkorni bolezni.
- Podpora zdravju kosti: Vitamin K v brstičnem ohrovtu igra ključno vlogo pri zdravju kosti, saj je pomemben za mineralizacijo kosti in sintezo beljakovin, ki pomagajo pri ohranjanju močnih kosti. Prispeva k strjevanju krvi in preprečuje pojav osteoporoze, še posebej pa je pomemben za rast kosti pri otrocih.
Kljub vsem koristim velja omeniti, da preobilica žvepla in fosforja lahko občasno »razburita« prebavila, zato je pomembna zmernost.
Gojenje Brstičnega Ohrovta
Brstični ohrovt se je v Sloveniji uveljavil kot pomembna zimska zelenjava, cenjena zaradi svoje odpornosti na mraz. Gojimo ga zaradi brstov, ki se razvijejo v pazduhi listov. Večino brstičnega ohrovta pridelujejo v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem.
Splošne Značilnosti Rasti
Po setvi semena se pri kalitvi razvijejo hipokotil, dva klična lista in glavna korenina s stranskimi koreninicami. Iz kalčkove koreninice se razvije glavna korenina. Steblo, ki raste v dolžino do 1,5 metra, se razvije v tkivu nad kličnimi listi, brsti pa nastanejo v pazduhi listov iz spečih očes, ki se že v prvem letu oblikujejo v drobne glavice. Prvi pravi list brstičnega ohrovta je bolj okrogel in na listnem peclju, listi pa so svetleči in prekriti z voščeno prevleko. Poznejši listi so žličasti, ob robu nagubani in prav tako na listnih pecljih. Stari listi porumenijo in odpadejo, ostanejo le zgornji listi v rozeti. V glavicah ali brstih se razvijejo le nekaj centimetrov veliki listi.
Brstični ohrovt razvije do dva metra visoko cvetno steblo, na njem pa dvospolne cvetove. Zgradba cveta onemogoča samooprašitev, zato se navzkrižno oplojuje z drugimi kapusnicami, kot so brokoli, zelje, cvetača. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi - luski s semeni.
Setev in Presajanje
Seme poznih sort, kamor spada tudi brstični ohrovt, sejemo na prosto v setvene grede v marcu in aprilu. Setev za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija. Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija, najbolje pa je sejati in presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje. Tudi prezimne sorte presajamo do sredine julija.
Za setev uporabimo zelo fino zemljo, kot je Bio Plantella Start zemlja za setev in potaknjence. Seme sejemo centimeter globoko in ga prekrijemo z materialom, ki dobro zadržuje vlago (npr. vermikulit). Po setvi damo posejano seme za dva do tri dni v kalilnico na 20 do 22 °C, nato ga razpostavimo na mesto vzgoje v rastlinjak. V spomladanskem času se lahko minimalne temperature znižajo pod optimalne, saj pomanjkanje svetlobe onemogoča rast tudi pri optimalnem toplotnem režimu. Zato je minimalna temperatura lahko okoli 8 °C, zračenje pa pri 20 do 22 °C.
Ko ima brstični ohrovt od štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo, ga presajamo na končno mesto - na njivo. Kapusnice se pogosto sadijo preplitvo, kar ni optimalno.
Sadilne razdalje:
- Za enkratno obiranje: Optimalne sadilne razdalje so 60 x 40 centimetrov, pri čemer porabimo 35.000 do 40.000 sadik na hektar. Gostejše presajanje pospešuje enakomernejši razvoj brstov po celi rastlini, kar omogoča strojno obiranje v enem prehodu.
- Za večkratno obiranje zrelih brstov: Sadimo na večje sadilne razdalje, in sicer na 70 x 50-60 centimetrov, ter pri tem dosegamo gostoto okoli 25.000 sadik na hektar.
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino in potrebuje veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot pri glavnatem ohrovtu, običajno je dovolj 50 cm v vrsti in med vrstami. Prazen vmesni prostor lahko izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, ali pa ga sadimo ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Zahteve Tal in Podnebja
Brstični ohrovt dobro uspeva v zmerno toplih in vlažnih pridelovalnih območjih, podobno kot zelje. Kali pri temperaturah od 11 do 35 °C, optimalna temperatura kalitve je med 20 in 25 °C. Po vzniku se najbolje razvija pri temperaturah med 15 in 18 °C, raste že pri 2 °C, najvišja temperatura za rast pa je 35 °C. Čvrste in lepo oblikovane brste dobimo pri temperaturi okoli 12 °C. V pretopli jeseni se razvijejo rahli in nečvrsti brsti, neprimerni za prodajo.
Rastlina dobro prenaša tudi temperature pod ničlo, brez resnejših poškodb do -12 °C. Stalno temperature pod ničlo so celo boljše od stalno izmenjujočih se temperatur nad in pod ničlo, ki kvarno vplivajo na oblikovane brste. Je ena izmed redkih »zelenih« rastlin pozimi.
Brstični ohrovt je manj zahteven za kakovost tal kot nekatere druge kapusnice (npr. cvetača). Pridelujemo ga na srednje težkih, rodovitnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago in imajo veliko organskih snovi, a so hkrati dovolj odcedna. Tla ne smejo biti preveč humusna, sicer se razvijejo predvsem listi, brsti pa so rahli in se pozno oblikujejo. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7,5. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan.
Kolobarjenje:
Brstični ohrovt je okopavina. V kolobarju naj ne sledi križnicam, drugim kapusnicam, razhudnikom (paradižnik, krompir), bučevkam in fižolu. Primerni prejšnji posevki so stročnice (razen fižola), žita, por, špinača in solata. Zaradi poznega pobiranja pridelka jeseni zemljišča ne moremo pripraviti za pridelovanje zgodnjih spomladanskih kultur. Zato za njim pridelujemo plodovke in toplotno zahtevnejše kulture, za katere lahko pravočasno pripravimo zemljišče v spomladanskem obdobju.
Gnojenje
Brstični ohrovt za izkoriščanje svojega pridelovalnega potenciala potrebuje veliko hranil, še posebej je zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor.
- Pred presajanjem: Pognojimo ga s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m² ali 60 ton/ha), domačim kompostom (4 l/m²) ali sodobnimi organskimi gnojili. Ob pripravi tal na presajanje posipamo 30 % dušika, 100 % fosforja (zaradi boljšega ukoreninjenja) in 50 % kalija glede na celotne potrebe.
- Dognojevanje z dušikom: Opravimo vsaj dvakrat, v času intenzivne rasti in pred začetkom razvoja brstov. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka.
- Dognojevanje s kalijem: V jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat oziroma hitro topno kalijevo gnojilo. Gabezova prevrelka ima prav tako veliko kalija.
Gnojenje s hlevskim gnojem in dognojevanje s kalijevimi gnojili v jesenskem času izboljšata sposobnost rastlin za prenašanje temperatur pod ničlo.
Nega Rastlin
Posevek brstičnega ohrovta oskrbujemo z okopavanjem, po potrebi tudi osipavanjem. Izrahljanje mokrih tal in organska zastirka sta ključna za preprečevanje izhlapevanja vode in rasti plevelov. Zastirko obnavljamo enkrat na mesec. V obdobju po sajenju in v času rasti je potrebno stalno namakanje, razen v zelo sušnih razmerah.
Za pospešen razvoj brstov, da dozorijo naenkrat, lahko vrhove odščipnemo (vršičkanje), običajno septembra. V domačem vrtu pa odstranjevanje listov in vrhov lahko opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen.
Če rastline zrastejo prehitro, brste nastavijo še v vročem delu poletja, kar povzroči nekakovostne brste. Zato poleti ne pospešujemo razvoja rastlin.
Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Brstični ohrovt napadajo številne bolezni in škodljivci, vendar jih je mogoče obvladati z ustreznimi ukrepi.
Bolezni:
- V kislih tleh se lahko pojavi golšavost kapusnic, ki jo odpravimo z uporabo sredstva za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit.
- Občasno se lahko pojavi tudi črnoba kapusnic.
Škodljivci:
- Med škodljivci so pogosti kapusov belin, uši in kapusove muhe. Proti ušem lahko uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina, kot je Bio Plantella Flora Kenyatox Verde.
- V času mladostnega razvoja rastline je najbolj nevaren bolhač.
- Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper.
Če brstični ohrovt nikakor ne uspeva, je možno, da v tleh primanjkuje bora. V tem primeru sadike, ko se vrastejo, prvič zalijemo s Plantella tekočim borom, pozneje pa zalivanje ponovimo vsaj še dvakrat, predvsem v času, ko listi najbujneje rastejo in pričnejo nastavljati brste.
Spravilo in Shranjevanje
Brste brstičnega ohrovta pospravljamo, ko so tehnološko zreli. To so brsti, ki imajo v premeru vsaj 15 milimetrov (po čiščenju pa približno 10 milimetrov). Pobiramo ga med septembrom in marcem, v domačem vrtu ga običajno pospravimo do konca januarja, dokler brsti ne dozorevajo. Pozneje se namreč odprejo in niso več lepi.
Pridelek lahko pobiramo strojno ali ročno. Večji pridelek dobimo, če najprej ročno oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še razvijajo na rastlini, saj pri večini sort najprej dozorijo spodnji brsti. Po spravilu brste ohladimo na 0 do 1 °C in jih pri 98-odstotni relativni zračni vlagi lahko skladiščimo do šest tednov. Brstov ne peremo pred hranjenjem v hladilniku. Rastline lahko hranimo v hladilniku ali kleti, da brsti ne propadejo tako hitro. Mnogi viri pišejo tudi, da zelo dolgo obdrži svoje lastnosti, če ga zamrznemo, kar omogoča uporabo v kasnejših terminih.
Priprava Brstičnega Ohrovta
Brstični ohrovt je najverjetneje tako nepriljubljen, ker ga mnogi napačno pripravljajo. Če ga prekuhamo, namreč postane grenak in izgubi ogromno koristnih hranil. Brstični ohrovt lahko uživamo svežega, a v prehrani se pogosteje uporablja kuhan.
Nasveti za pripravo:
- Čiščenje: Vsakemu brstiču odstranite zunanje liste in steblo. Brstiče operite in pustite, da se odcedijo.
- Dušenje: Zelo okusni so, če jih najprej pokrite dušimo v rahlo osoljeni vodi približno 15 minut. Nato jih dušimo še nadaljnjih 15 minut v drugem loncu, v katerem smo raztopili malo masla in dodali sol.
- Praženje: V ponvi stopimo maslo, dodamo česen in ga rahlo popražimo, da zadiši. Nato dodamo brstični ohrovt in ga rahlo zapečemo.
- Začimbe: Pri pripravi jedi iz brstičnega ohrovta se odlično podajo muškat in beli poper, ali pa timijan in nastrgan parmezan. Lahko pa jih poskusimo tudi z jajci, muškatnim oreščkom, soljo in poprom.
Pomen Lokalne Samooskrbe
V času hitrega tempa življenja in globalizirane trgovine pogosto pozabljamo, od kod prihaja hrana, ki jo vsakodnevno uživamo. Lokalna samooskrba in podpora domačim pridelovalcem zelenjave igrata ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne, sveže in sezonske prehrane. Uživanje sezonske in lokalno pridelane hrane prinaša številne prednosti za zdravje, okolje in lokalno skupnost.