Tema slovenske Sobotne priloge časopisa Delo vključuje širok spekter tem, od literarnih in jezikovnih razprav do družbenih, ekonomskih in kulturnih analiz. Posebna pozornost je namenjena fenomenu pismenosti, njenim spremembam skozi čas in vplivu na slovensko kulturno identiteto, pa tudi objavi intervjujev in člankov v angleščini.
Pismenost: Od tradicionalnih oblik do digitalne dobe
Pojem pismenosti se je razvijal skozi stoletja. Nekoč je označeval sposobnost branja in pisanja, kar je bila spretnost privilegirane manjšine. S prihodom obveznega šolanja v 18. stoletju je pismenost postala nuja za vsakega posameznika. Danes pa se razumevanje pismenosti širi in vključuje tudi digitalno, informacijsko, medijsko, ekološko, prometno, kartografsko, plavalno, funkcionalno, finančno, čustveno, matematično ali številčno, bralno in kulturno pismenost.
Spremembe v komunikacijskih navadah in konflikti med generacijami
Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Starejši pismeni državljani mlajšim pogosto očitajo, da se ne znajo izražati in sestaviti poštenega stavka. Mlajši bi jim odgovorili, da so nepismeni le oni, ker ne obvladajo osnov sodobne komunikacije, kot so iskanje informacij na internetu, hitro selekcioniranje in pisanje e-pošte ali klepetanje na forumih in blogih. Bistveno je, da pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji.
Nova pisarija: Prenova in dopolnitev strokovnega pisanja
Knjiga Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu Mirana Hladnika nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti. Namenjena je standardiziranju strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in drugimi. Spremembe, ki jih je doživelo strokovno pisanje, zlasti prehod od papirja na zaslon, so zahtevale radikalnejšo prenovo priročnika.
Avtorstvo v digitalni dobi
Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva, kar je bil izziv pri zasnovi Nove pisarije, saj gre še vedno za avtorsko individualno delo. Miran Hladnik, kot glavni avtor, prevzema odgovornost za vsebino. Kljub temu se Nova pisarija odziva na dopolnjevanje s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tukaj pa so možni tudi neposredni posegi. Eksperiment z genezo besedila, ki omogoča ogledovanje sprememb, odpira prostor samorefleksije. Drugi odločilni moment je vpogled v historiat nastajanja, ki wikipisanje odlikuje od drugih tehničnih možnosti. Tretji moment je princip sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost koncipiranih ali pa že dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije ter k popravljanju in dopolnjevanju.
Slovenska literatura in medbesedilnost
Sonet in sonetni venec v slovenski literaturi
Medbesedilno delovanje žanrskega spomina, kanona in citatnosti v specifični semiosferi lahko zasledujemo prek zgodovine soneta in sonetnega venca v slovenski literaturi. Sonet je imel v vseh treh literaturah - na Poljskem se je sicer uveljavljal že v renesansi in baroku - posebej vidno vlogo v obdobju narodnega preroda oziroma romantike. Kot umetelna, elitna in učena forma je zlasti pri Čehih in Slovencih dokazoval primerljivo 'svetovno' raven in jezikovno-stilno kultiviranost obeh narodov, ki sta si v neprijaznih zgodovinskih razmerah prizadevala uveljaviti svojo politično ali kulturno identiteto.
Pisanja sonetov in obsežnejših sonetnih ciklov oziroma kompozicij so se v obdobju med 1820 in 1835 lotili pesniki, ki jih je njihovo matično okolje že sproti prepoznavalo in cenilo kot osrednje avtorje, dva od njih (France Prešeren, Adam Mickiewicz) sta bila pozneje kanonizirana v »nacionalna pesnika« in postala ključni referenčni figuri svojih literarnih sistemov. Posebej velja opozoriti na citatno vračanje k prototipom. Ne glede na tematsko, stilno in verzno-kitično raznovrstnost sonetnega žanra so se pri Čehih, Poljakih in Slovencih v položajih, ko je ta nastopal kot klasična, reprezentativna oblika, množile citatne navezave, ki so obujale spomin na Petrarcove sonete (v obliki epigrafov, citatov, aluzij, stilizacij ali parafraz).
Življenje in delo Franceta Prešerna
Prešernov vpliv in satira
Naslov "Nova pisarija" parazitira na naslovu Prešernove satirične pesnitve s prvotnim naslovom "Kranjska pisarija", objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831. S to pesnitvijo je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V Poezijah 1847 je pesnitev Nova pisarija natisnjena v razdelku Različne poezije. Pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (141 + 1 verz). Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarja Jerneja Kopitarja in Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja ter cenzorja Jurija Pauška.
Kosovelova poezija in intertekstualnost
Drobne zaznave, tok doživetij in čustev združuje Srečko Kosovel s tenkočutno refleksijo samote. Med fragmentarnimi, nedoločenimi in pomešanimi vtisi prostorov - bližnjih in daljnih, zožanih in širokih, domačih in tujih, umetniških in tehnoloških, mestnih in krajinskih, civilizacijskih in naravnih - pritegne pozornost aluzija na ljudski motiv Lepe Vide. Znani lik ženske, ki obupana stoji ob jadranski obali, dobiva vlogo medbesedilne analogije za eno izmed premikajočih se subjektivnih stališč v Kosovelovem besedilu. Motiv Lepe Vide je v slovenski literarni tradiciji po Prešernu akumuliral arhetipske, mitske vrednosti, in to prav zaradi ambivalentnosti in transgresivnosti želje, ki razgibava pripoved o tej ženski.
Kosovelova aluzija na razvejan niz variantnih ubeseditev lepovidinske zgodbe je kot reagent, ki se odzove na semantiko raztrganega besedilnega prostora. Citatni prenos baladnega prostora v večperspektivno in kontingentno pesniško konstrukcijo njeno pluralno prostorskost dodatno podvoji, jo spremeni v palimpsest. Skozi pesnikovo kaotično izkušnjo modernosti tako preseva arhetipska raven semantične in prostorske organizacije. Kosovel pa ne evocira samo literarnih predlog in prostorov, temveč tudi družbene okoliščine komunikacijskih dejanj. To mu uspe s posnemanjem in/ali citiranjem izjav, govornih dejanj, sociolektov in diskurzov, ki so tipični oziroma običajni v določenih situacijah ali fizičnih prostorih.
Sobotna priloga: Intervjuji in članki v angleščini
Sobotna priloga časopisa Delo redno objavlja tudi intervjuje in članke v angleščini, ki pokrivajo širok spekter tem, od tehnologije in ekonomije do kulture in športa. Med pomembnejšimi objavami so:
- Igor Mekjavić: Slovenia is Small on Earth, but Big in Space (4. 2. 2026): Razprava o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA).
- Conductor Živa Ploj Peršuh: Leadership Lessons from the Concert Hall (4. 2. 2026): Intervju z dirigentko Živo Ploj Peršuh o vodenju in uporabi humorja.
- Interview with Rajeev Peshawaria: Trust is Not a Sign of Weakness, but of Strength (12. 1. 2026): Pogovor z Rajeevom Peshawario o vodstvu in korporativnem razvoju.
- Rudi Rizman: We Voluntarily Turn into Slaves (23. 12. 2025): Prispevek Rudija Rizmana o brutalni diagnozi sodobnega časa.
- Interview “I Am a Human Being First”: How Čeferin differs from Perez (21. 12. 2025): Ekskluzivni intervju z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom UEFA.
- Interview with Claudia Olsson: Europe's Advantage Lies Not in Lower Costs, but in Greater Capabilities (5. 12. 2025): Pogovor s strokovnjakinjo za digitalno transformacijo Claudio Olsson.
- NBA Luka Dončić is ready for the King's return (13. 11. 2025): Članek o Luki Dončiću in tekmi NBA.
- The UEFA president Aleksander Čeferin exclusive: Europe has gone too far, freedom of speech is gone (23. 2. 2025): Ekskluzivni intervju z Aleksandrom Čeferinom o evropski politiki.