Na edinstven okus vina vpliva pet osnovnih značilnosti, ki določajo njegov karakter: sladkost, kislost, tanini, alkohol in telo.
Sladkost vina
Sladkost vina ponazarja, koliko nepovretega sladkorja je prisotnega v njem. Sladkost vina je v prvi vrsti odvisna od fermentacije; pri suhih vinih fermentacija poteka do konca, pri sladkih vinih pa se zaustavi prej, s čimer se v vinu ohrani več sladkorja.
Obenem na zaznavanje sladkosti vina vpliva tudi vsebnost alkohola, kislin in taninov. Ker kisline in grenki tanini zmanjšujejo občutek sladkosti, lahko bolj kisla vina zaznavamo manj sladka kot tista z manj kislosti, četudi imajo isto sladkorno stopnjo.
Kislost vina
Kislost vina je pomembna lastnost, ki zastopa oster ali kisel okus vina ter določa zaznavanje svežine v njem. Večina vin ima pH vrednost med 3 in 4, pri čemer nižja vrednost pomeni bolj kisel okus - slednjega v ustih zaznamo po tem, da sproži izločanje sline.
Na kislost vina med drugim vpliva tudi podnebje, v katerem raste vinska trta.
Zanimivost: V vinu ste zagotovo že kdaj opazili majhne trdne drobce, ki se vrtijo pri dnu ali se držijo spodnje strani plute. To so povsem neškodljivi kristali vinske kisline.
Tanini
Tanini pomembno vplivajo na strukturo in teksturo vina, v ustih pa pustijo suh, trpek, celo težek občutek. V vino prihajajo iz lupine grozdnih jagod, pecljev in pešk, lahko pa tudi iz hrastovih sodov, če je vino v njih zoreno.
Bele sorte imajo manj taninov, med rdečimi pa so z njimi bogata predvsem vina, kot so cabernet sauvignon, syrah, tempranillo, bordeaux, pa tudi slovenska modra frankinja.
Zanimivost: Marsikdo se pritožuje, da mu rdeča vina povzročajo glavobol. Vzrok za to so lahko prav tanini.
Alkohol
Alkohol igra pomembno vlogo pri zaznavanju arom vina, ki z njegovo pomočjo potujejo do našega nosu, hkrati pa vinu doda viskoznost in telo. Vina z višjo vsebnostjo alkohola imajo bolj izrazit in masten okus.
Alkohol v vinu nastane med procesom fermentacije, ko se s pomočjo kvasovk sladkor pretvarja v etanol. Vsebnost alkohola izražamo kot volumenski odstotek alkohola (vol. %), ta podatek pa mora biti vedno naveden na etiketi vina.
Alkoholne stopnje vina se gibljejo od 5,5 vol. % pa vse do 20 vol. % alkohola, povprečje pa je nekje med 11 in 13 vol. %.
Celoten postopek izdelave vina
Telo vina
Telo opisuje zaznavo ali težo vina v ustih, nanj pa vplivajo vse štiri predstavljene značilnosti: sladkost, kislost, tanini in alkohol. Telo vina sega od lahkega prek srednje polnega do krepkega.
