Skoraj vsaka zelenjava, vključno z jajčevci, krompirjem, paradižnikom, šparglji, zeljem in ohrovtom, obstaja v vijolični barvi. Teh plodov pa ne združuje le barva, ampak vsi vsebujejo večjo količino koristnih snovi. Zdravniki svetujejo pogosto uživanje temnega sadja in zelenjave, saj le ta vsebuje veliko antioksidantov, ki nam pomagajo pri krepitvi zdravja.
Kaj daje cvetači vijolično barvo?
Vijolična barva je posledica določenih koristnih snovi, predvsem antocianinov. To so vodotopni pigmenti rdeče, vijolične ali modre barve, ki veljajo za izjemno močne antioksidante. V vijolični zelenjavi najdemo tudi resveratrol (najbolj znan v rdečem vinu), ki prav tako spada med antioksidante. Antioksidanti so snovi, ki zavirajo negativen vpliv prostih radikalov v telesu in s tem ščitijo celice pred poškodbami.
Antocianini se nahajajo v listih, steblih, koreninah, cvetovih in plodovih rastlin. Njihove glavne funkcije so privabljanje žuželk za opraševanje, privabljanje drugih živali za raznašanje semen, odganjanje škodljivcev ter obramba rastline pred premočno sončno svetlobo. Rastline z največ antocianinov so med drugim aronija, borovnice, rdeče zelje in seveda tudi vijolična cvetača.
Optimalna barva rastlin za pridelavo največ energije je zelena. V primeru rdečih ali vijoličnih pigmentov se vsi procesi upočasnijo, kar pa lahko poveča odpornost rastline na ekstremne razmere, kot sta mraz ali suša. V takšnih razmerah se namreč poveča tvorba vijoličastih pigmentov. Poleg tega rdeča obarvanost deluje odbijajoče na določene živalske vrste, lahko deluje kot opozorilno sredstvo ali kamuflaža.
Vijolična cvetača kot hibridna sorta
Ko slišimo za cvetačo, najprej pomislimo na tisto belo. Kljub temu pa obstajajo različne vrste cvetač, kot so svetlo in temno zelena ter tudi vijolična. Vijolična cvetača je po obliki precej podobna klasični in najbolj prepoznavni beli, le da je vijolične barve. Je zelo okusna in polna vitaminov ter rudninskih snovi.
Obstajata torej dva razloga, zakaj je cvetača vijoličasta. Vijolična cvetača, botanično razvrščena kot Brassica oleracea, je pisana hibridna sorta, ki jo gojimo v hladnejšem delu leta. Pomembno je omeniti, da cvetača ni gensko spremenjena in dobi svojo barvo zaradi antocianina, naravne snovi, ki jo običajno najdemo v sadju in zelenjavi. Na trgu se je prvič pojavila v 20. stoletju, njeno priljubljenost pa gre najverjetneje pripisati nekoliko nenavadnemu videzu. Sicer se pisane sorte uporabljajo na enak način kot bele; tudi po okusu bi jih težko ločili, prav tako pa med omenjenimi sortami ni omembe vrednih razlik v hranilni vrednosti.
Zakaj lahko tudi bela cvetača postane vijoličasta?
Morda ste posadili belo cvetačo in se sprašujete, kako je mogoče, da se je obarvala in ali je ta sploh še užitna. Naj vas pomirimo, da je v tem primeru strah pred uživanjem povsem odveč. Vijoličasta barva je posledica naravnega barvila antocianina, ki je v cvetači naravno prisotno.
Kot zimska zelenjava je cvetača vajena hladnega vremena. Večja količina sončne svetlobe in toplejši zrak pa lahko privedeta do tega, da se v času rasti ta na robovih obarva vijoličasto. Genetsko se veliko sort cvetač nagiba k vijoličastim, rdečim ali modrim pigmentom, vendar pa se pri določenih ti zunanji znaki pokažejo šele ob izpostavljenosti "ustreznim" pogojem. Sonce in toplejše vreme tako spodbudita nastajanje antocianina in posledično glava cvetače postane vijoličasta. Tudi bele sorte cvetače se lahko pod določenimi pogoji obarvajo vijoličasto.
Gojenje vijolične cvetače in preprečevanje obarvanja
Kljub temu, da lahko vijoličasto cvetačo uživamo povsem brez skrbi za naše zdravje, je mogoče poskrbeti, da bo bela cvetača ostala bela. Cvetača je običajno pripravljena za obiranje v 60 dneh. V tem času je optimalna temperatura od 15 do 20 stopinj Celzija.
Preprečevanje obarvanja bele cvetače
Če se želimo izogniti obarvanju, mora biti temperatura raje nekoliko nižja, kot višja, vendar pa moramo biti previdni, saj lahko sezonska zmrzal rastlino ubije. Tudi nizka rodovitnost tal lahko povzroči, da se bela cvetača obarva škrlatno. Najbolje uspeva v rodovitni zemlji, ki zadržuje vlago in ima pH od 6 do 7. Sajenje cvetače tako načrtujte v hladnejših mesecih, ko ta začne oblikovati glavo, pa jo lahko zaščitite z zastirko ali pa kar z njenimi zelenimi listi. S poznavanjem pogojev, ki sprožijo, da se bela cvetača obarva vijoličasto, lahko to tudi preprečimo tako, da poskrbimo, da bo v času rasti zelenjava ves čas izpostavljena optimalni temperaturi med 15 in 20 stopinj Celzija.
Splošne smernice za gojenje cvetače
Cvetača, vključno z vijolično cvetačo, je izjemno zahtevna glede rodovitnosti tal - v revnih tleh ne pričakujte obilne letine. Prav tako ne mara preveč kislih tal. Optimalna temperatura za normalne cvetove velja za 17 stopinj Celzija. Okopavanje igra pomembno vlogo pri rodnosti zelja, zato je bistveno uporabiti vlažno zemljo; ta postopek rastlini zagotavlja dodatno moč.
Pomembno je tudi vzdrževanje optimalne vlažnosti: za pridelavo 1 kg cvetače je potrebnih nekaj manj kot 200 litrov vode. Vijolična cvetača zahteva redno in stalno zalivanje, s čimer se izognemo suši in preobremenitvi. Med zadnjo fazo zorenja lahko prekomerna neposredna sončna svetloba vpliva na barvo in kakovost glavice, zato je priporočljiva zaščita pred soncem. Vijolična cvetača je odporna na mraz, vendar lahko močne in vztrajne zmrzali poškodujejo cvetove. V zelo hladnem podnebju uporabite debelo zastirko ali rastline pokrijte s termo odejami.
Gojenje vijolične cvetače od semena do žetve v posodah in vrečkah - korak za korakom
Sajenje in sadike
- Zgodnje sorte: Za vzgojo zgodnje cvetače izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Sadike so pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej.
- Setev: Semena sejemo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C v temi. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček (lahko že v dveh dneh) in prestavimo na svetlo mesto.
- Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote. Pikiramo globlje, vse do kličnih listov, če so se rastline "pretegnile".
- Presajanje na prosto: Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, kar je okoli 45 dni po setvi (konec marca, začetek ali sredina aprila). Sadimo globoko, do prvih listov, na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno.
- Jesenski pridelek: Semena za vzgojo sadik sejemo v začetku maja. Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov.
Nadzor škodljivcev
Mlade sadike lahko obgloda bramor, napadejo mravlje, ali bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Kasneje največ škode na cvetači naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Za preprečevanje bolezni in izboljšanje učinkovitosti menjajte pridelek vijolične cvetače z rastlinami, ki ne spadajo v družino križnic (Brassicaceae).
Obiranje
Cvetača začne oblikovati glavico, ko ima približno 10 listov. Vijolična cvetača je pripravljena za obiranje, ko je žoga čvrsta, kompaktna in dobre velikosti, običajno med 60 in 100 dnevi po sajenju. Ne odlašajte z obiranjem, saj glave vijoličnega zelja ohranijo svojo čvrstost in gostoto le nekaj dni, preden se začnejo razpadati na posamezne cvetke. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Čez zimo na prostem ne prezimi, saj jo uničijo temperature pod -3 °C.
Edinstvene značilnosti in koristi vijolične cvetače
Vijolična cvetača je ena najbolj presenetljivih in privlačnih sort v družini križnic. Njena značilna barva pritegne pozornost tako na vrtu kot na mizi. Je zelo okusna in polna vitaminov in rudninskih snovi. Gojenje vijolične cvetače vam ne zagotavlja le okusne in dekorativne zelenjave, temveč vam omogoča tudi eksperimentiranje s tehnikami gojenja, kombinacijami in zdravimi recepti z veliko hranilno vrednostjo.
Glavna prednost te zelenjave je, da kopiči veliko manj sladkorja, vendar ima rekordno vsebnost askorbinske kisline. Poleg tega vijolična cvetača vsebuje minimalno količino vlaknin, zaradi česar je lahko prebavljiva. Nekateri gastroenterologi celo priporočajo redno uživanje vijolične cvetače bolnikom z jetrnimi težavami, sladkorno boleznijo ali aterosklerozo. Njena vsebnost karotena zlahka zasenči korenje.
Vijolična cvetača v kulinariki
Ko se vijolična cvetača kuha, je njena voda nekoliko vijolične barve, medtem ko sama cvetača velikokrat postane zelene barve. Kljub temu, da vijolična barva po kuhanju nekoliko zbledi, ohrani nekaj svoje vizualne privlačnosti. Pripravimo jo lahko na številne načine: surovo, kuhano na pari, prepraženo, pečeno na žaru ali celo kot pire.
Splošne zdravstvene koristi cvetače
Cvetača je postala priljubljena predvsem zaradi svojih številnih zdravilnih učinkov in nizke vsebnosti kalorij. Je izredno priljubljena zelenjava, ki jo lahko pripravimo na zelo veliko načinov. Je članica družine križnic (kamor spadajo tudi brstični ohrovt, zelje in brokoli), ki ponuja številne koristi za zdravje, saj nekatere raziskave dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za različne vrste raka.
Cvetača vsebuje veliko vitamina C, K in B, bogata pa je tudi s kalijem, niacinom in magnezijem, kar je dobro za zdravje kosti in krvi. Je tudi dober vir folata, ki podpira rast celic in je bistvenega pomena predvsem med nosečnostjo. Cvetača vsebuje veliko antioksidantov, ki zmanjšujejo vpliv prostih radikalov oziroma škodljivih molekul, ki so navadno povezane z rakom. Nekatere študije so pokazale, da cvetača lahko zmanjša tveganje za raka debelega črevesa, ust, grla, pljuč, želodca in dojk. Po drugi strani cvetača ne vsebuje maščob in holesterola, prav tako vsebuje le malo natrija. Ena porcija cvetače (priporočen dnevni vnos je 100 g) vsebuje samo 25 kalorij, 5 gramov ogljikovih hidratov in 2 grama prehranskih vlaknin.
Hranilna vrednost (100 gramov sveže cvetače)
| Hranilo | Vsebnost (% dnevnega vnosa) |
|---|---|
| Maščobe | 0 % |
| Ogljikovi hidrati | 2 % |
| Sladkor | 3 % |
| Beljakovine | 4 % |
| Prehranske vlaknine | 8 % |
| Vitamin B5 | 17 % |
| Folna kislina | 44 % |
| Vitamin C | 71 % |
| Kalij | 20 % |
| Vitamin K | 76 % |
Potencialni negativni učinki
Kljub naštetim prednostim pa pretirano uživanje cvetače lahko povzroči nekaj neprijetnosti. Družina križnic vsebuje ogljikove hidrate, imenovane rafinoza, ki jih telo ne more popolnoma prebaviti. Zaradi tega imajo nekateri težave z napihnjenostjo in vetrovi. Tudi vlaknine v cvetači, čeprav so dobre za telo, lahko povzročijo pline in napenjanje. To je še posebej izrazito, če niste bili na dieti, bogati z vlakninami, in nato nenadoma začnete jesti veliko cvetače. Dajte svojemu telesu čas, da se prilagodi, tako da postopoma povečujete količino zaužitih vlaknin, hkrati pa pijete veliko vode.
Omeniti velja tudi vitamin K, ki pomaga pri strjevanju krvi. V kolikor jemljete sredstva za redčenje krvi, kot je varfarin, vam pretirano uživanje živil, bogatih z vitaminom K, odsvetujemo (npr. špinača in ostala zelena zelenjava).