Cvetača in Brokoli: Celovit Vodnik o Gojenju, Koristih in Uporabi

Cvetača in brokoli sta enoletni dvokaličnici iz družine križnic, ki se pridelujeta zaradi užitne rože oziroma socvetja. Čeprav sta si na prvi pogled podobni, imata svoje specifične značilnosti tako pri gojenju kot tudi pri prehranski vrednosti in uporabi.

Botanične značilnosti in rast

Po setvi se iz semena razvije kalčkova koreninica, iz katere požene glavna korenina s stranskimi koreninicami. Večina korenin sega do globine 30 centimetrov. Poleg koreninice iz semena izrašča kalčkovo stebelce z dvema kličnima listoma, za katerima se razvije prvi pravi list. Steblo se razvije iz kalčkovega rastnega stožca, je kratko, sprva gladko, pozneje pa postane brazgotinasto, saj vsak odpadli star list za sabo pusti brazgotino na steblu. Steblo od koreninskega vratu do listov se imenuje kocen.

Listi cvetače in brokolija so podolgovati in sedeči, za njimi se običajno ne razvijejo slepa očesa. Pri brokoliju se v pazduhi listov na steblu razvijejo speča očesa, iz katerih nastanejo stranski poganjki, potem ko odrežemo glavni poganjek (rožo brokolija). Ti stranski poganjki so običajno slabše razviti kot glavni poganjek. Cvetovi obeh rastlin so dvospolni, tujeprašni in rumene barve, iz cveta pa se razvije lusk s semeni.

Roža - užitni del rastline

• Cvetača: Pri cvetači omesenita vrh stebla in socvetje, kar imenujemo roža. Cvetača ima zelo čvrsto rožo, ki je lahko ravna ali pa sestavljena iz več manjših rož. Listi cvetače novejših sort ovijejo rožo in jo skrijejo pred vdorom svetlobe, zato so rože snežno bele. Kadar je roža na svetlobi, postane rumena do rdeča in je netržna.
• Brokoli: Tudi brokoli razvije rožo, ki je običajno zelena. Na njej so vidni posamezni cvetovi. Za razliko od cvetače, brokoli razvija rožo na svetlobi, zato je njegova roža običajno zelene barve. Glavo iz cvetov, ki spominja na drevesno krošnjo, obkrožajo listi, ki pa glave ne prekrivajo tako kot pri cvetači. Brokoli se pobira, ko so cvetovi še zelo majhni, sicače prerastejo in začno cveteti. Užitni so tudi listi brokolija, ki se jih lahko pripravi na enak način kot špinačo.

Gojenje in pridelovanje

Cvetača in brokoli najbolje uspevata v zmerno toplem in vlažnem podnebju s toplim spomladanskim vremenom. Zahtevata redno oskrbo z vodo in visoko zračno vlago; optimalno se razvijata, če je v tleh vsaj 70 do 85 % poljske kapacitete za vodo in če je relativna zračna vlaga od 80 do 90 %. Obe vrsti zahtevata srednjo osvetljenost, kar dosežemo s primernimi sadilnimi razdaljami.

Zahteve po temperaturi

• Seme kali že pri temperaturi 5 °C, optimalna temperatura kalitve je od 20 do 25 °C. Pri temperaturi nad 30 °C se sposobnost kalitve močno zmanjša.
• Takoj po kalitvi so optimalne temperature od 19 do 22 °C, po nekaj dneh pa se znižajo na 17 do 20 °C, da se sejanci ne pretegnejo.
• Za vzgojo sadik v zimskem času (setev januarja) vzdržujemo minimalno temperaturo v rastlinjaku pri 8 do 10 °C, v sončnih dneh pa naj bo med 18 in 20 °C.
• Mlade rastlinice cvetače in brokolija prenesejo temperature do -10 °C brez večjih poškodb.

Po presajanju je nadaljnja rast močno odvisna od temperatur:

• Cvetača: Pri visokih temperaturah nad 20 °C rastlina razvije več kot 50 listov, preden začne oblikovati rožo. Pri temperaturah od 15 do 20 °C se cvetača optimalno razvija, nastane od 20 do 40 listov in nato roža. Pri nižjih temperaturah cvetača prekmalu razvije rožo ter nima zadosti listne mase za hiter razvoj in prekrivanje rože pred sončno svetlobo. Če so temperature v času rasti nad 25 °C, je razvoj rože pozen.
• Brokoli: Za optimalen razvoj brokolija so optimalne temperature med 16 in 20 °C, najvišje pa okoli 25 °C. V toplem vremenu pri več kot 20 °C se roža brokolija razvija hitro, zato ni tako čvrsta. Prav tako se poveča masa listov, ki preraščajo rožo, in manj je stranskih rož, ki so majhne.

Priprava tal in kolobarjenje

Cvetača in brokoli najbolje uspevata v zelo rodovitni humusni zemlji, dobro preskrbljeni z vodo in hranili. Najbolje jima ustrezajo srednje težka tla, ki so odcedna in hkrati dobro zadržujejo vlago. Za spomladansko pridelavo izberemo lažja tla, ki se hitreje segrevajo, vendar moramo poskrbeti za namakanje. Poleti ju pridelujemo na težjih tleh, kjer je rast sicer počasnejša, vendar rastlini razvijeta lepšo in bolj čvrsto rožo, primerno za prodajo ali skladiščenje. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7.

Zelo pomembno je kolobarjenje. Cvetačo in brokoli sadimo na isto površino šele po treh do petih letih, pri čemer v tem času na tej površini ne sadimo drugih kapusnic in sorodnih rastlin. Če se na zemljišču razvijejo ogorčice, kapusnic tam ne gojimo deset let. Slabi predhodni posevki so poleg ostalih kapusnic tudi križnice, krmna, rdeča in sladkorna pesa ter špinača. Primerni predhodni posevki pa so žita, stročnice, čebulnice, paradižnik, krompir in solata.

Gnojenje

Cvetača in brokoli sta med najbolj zahtevnimi glede gnojenja. Za kakovosten tržni pridelek bele rože pri cvetači je potrebna zadostna listna masa, ki jo dosežemo le s pravilnim gnojenjem na začetku rasti. Obe rastlini, zlasti cvetača in v manjših količinah brokoli, potrebujeta za razvoj rože dognojevanje z mikroelementi, še posebej je pomemben bor.

Cvetačo in brokoli obilno pognojimo ob presajanju. Pri osnovnem gnojenju damo pol odmerka celotnega dušika, drugo polovico pa z dognojevanjem. Veliko dušika na začetku vegetacije je potrebnega za hiter razvoj zadostne listne mase, kar pri cvetači omogoča samopokrivanje rože, pri brokoliju pa velike prve rože. Ob presajanju pognojimo še s celotnim odmerkom fosforja in polovico odmerka kalija, odvisno od potreb.

Dognojujemo z dušikom tri tedne po presajanju pri zgodnjih sortah (do 70-dnevne) in štiri do pet tednov po presajanju pri poznih sortah (do 110-dnevne). Izjemoma se dognojevanje z dušikom razdeli na dva obroka pri zelo poznih sortah (nad 110-dnevne), in sicer četrti do peti teden ter osmi do deseti teden po presajanju. Za dognojevanje z dušikom uporabljamo kalcijev nitrat, tako da hkrati gnojimo tudi s potrebnim kalcijem. S kalijem v nitratni ali sulfatni obliki dognojujemo sredi vegetacije, vedno pred začetkom oblikovanja rože. Ker cvetačo in brokoli sadimo na prvo poljino, ju gnojimo tudi s hlevskim gnojem.

Vzgoja sadik in presajanje

Tržno pridelavo cvetače in brokolija vedno zasnujemo prek sadik s koreninsko grudo. Sadike vzgajamo v gojitvenih ploščah ali v šotnih kockah. Šotne kocke velikosti 4 x 4 centimetre so primerne predvsem za zgodnje spomladansko pridelovanje, preostale termine presajanja pa zasnujemo prek sadik iz gojitvenih plošč.

Setev in pikiranje

Za vzgojo zgodnje cvetače izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnje cvetače pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Za zgodnjo spomladansko pridelavo opravimo setev že konec januarja in vzgajamo sadike do sredine marca, ko jih presajamo na končno mesto. Druge roke setve prilagajamo predvidenemu času presajanja. Zgodaj spomladi raste sadika cvetače in brokolija šest ali sedem tednov, v poletnem terminu pa le dobre štiri tedne.

Seme sejemo centimeter globoko. Za dober vznik potrebujejo semena okoli 20 °C. V tej fazi svetloba ni potrebna, zato lahko posodice postavimo kamorkoli v bližino izvora toplote. Seme bo ob taki temperaturi vzklilo v desetih dneh. Mlade rastline bodo razvile boljši koreninski sistem, če jih bomo čez nekaj časa presadili vsako v svoj lonček. Bolj kot je razvit koreninski sistem, bolj so mlade rastline preskrbljene z vodo in v njej raztopljenimi hranilnimi snovmi, kar jih krepi in jih naredi odpornejše proti boleznim in škodljivcem.

Rastline so godne za pikiranje, ko razvijejo dva do tri liste. Lončki za pikiranje naj bodo premera 6 do 8 cm. Rastline previdno izlončimo in razrahljamo koreninsko grudo. Vsako rastlino posebej posadimo v svoj lonček, globoko vse do prvih listov. Previdno zalijemo in postavimo na svetlo okensko polico. Sedaj je lahko prostor še za nekaj stopinj hladnejši, saj večja sadika potrebuje nižjo temperaturo. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če po pikiranju ostane več rastlin, jih lahko pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.

Presajanje na prosto

Teden ali dva pred presajanjem na grede prenesemo sadike podnevi na prosto. Postavimo jih v zaveten prostor, kjer ni neposrednega sonca, saj bi premočni sončni žarki mladim nežnim rastlinam prej škodili kot dobro delali. Za presajanje na grede bodo sadike godne, ko razvijejo 4-6 listov, kar traja vsaj 40 dni oziroma okoli 45 dni po setvi za prve sadike.

Cvetačo in brokoli posadimo na del vrta, kjer je samo dopoldansko sonce. V jamico dodamo dve do tri pesti komposta. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne, lahko pa sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.

Razdalje presajanja so odvisne predvsem od termina pridelave in posameznega hibrida:

• Zgodnji hibridi cvetače: Razvijejo manjše rože (od 1 do 1,5 kg) in jih presajamo na razdalje 50 x 50 cm, s čimer dosežemo gostoto okoli 3,5 rastline/m².
• Pozni hibridi cvetače: Z večjimi rožami (od 1,5 do 2 kg) jih presajamo na večje razdalje, in sicer 60-65 x 50 cm, s čimer dosežemo gostoto okoli 2,5 do 3 rastline/m².
• Brokoli: Sadimo na razdalje 50-60 x 50 cm, s čimer dosežemo gostoto od 3 do 3,5 rastline/m².

Nekateri pridelovalci sadijo cvetačo in brokoli na zastirno folijo, kar jim zagotovi bolj čiste rože in hitrejšo pripravo za trg. Pri sajenju na folijo je potrebno podnjo položiti kapljične namakalne cevi, saj z razpršilci slabše namakamo posevek, ki je posajen na foliji.

Dodatni nasveti za gojenje

• Termini setve: V osrednji Sloveniji je začetek marca tisti čas, ko se s setvami zgodnjih sort cvetače in brokolija že kar malce mudi. Zato ju sejemo v zaprte prostore že od januarja pa do začetka marca, ko še ulovimo zadnji vlak. Začetek aprila torej s cvetačo in brokolijem zasadimo grede. April, maj in junij so še meseci, ko so temperature dokaj ugodne za njuno rast in razvoj, pa tudi vlage je več kot čez poletje.
• Lunarni koledar: Poskusi različnih terminov setev so pokazali, da brokoli najbolje uspeva in daje najlepše in najobilnejše pridelke, če ga sejemo in presajamo ob dnevih, ugodnih za cvet. Pri cvetači, kjer bi pričakovali enake rezultate, pa se je pokazalo drugače.
• Zgodnje setve: Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
• Jesenski pridelek: Semena za vzgojo sadik za jesenski pridelek sejemo v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 30 dni. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi.
• Zalivanje: Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu; če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
• Zastirka: Takoj po presajanju zastremo s katero koli poletno zastirko. Cvetači od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama).

Varstvo pred škodljivci in plevelom

Četudi pridelavo cvetače in brokolija zasnujemo na zastirni foliji, je potrebno poskrbeti za zatiranje plevela. To lahko opravimo z mehanskim zatiranjem ali kemično s herbicidi. Med rastjo redno spremljamo stanje rastlin.

Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih, ki se pojavijo predvsem po presajanju, ko so rastline še pod stresom. Kasneje največ škode na cvetači naredijo gosenice kapusovega belina (Pieris brassicae), ki se prehranjujejo z listi. Ta metulj lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.

Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Od sredine maja do konca oktobra obe vrsti ščitimo z insektno mrežo, čeprav ta nekoliko kazi podobo vrta. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je ta zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.

Pobiranje in skladiščenje

Pridelovanje cvetače in brokolija prilagodimo prodajnim zmožnostim, z željo po stalni oskrbi trga s svežim pridelkom ves čas pridelovalne sezone. Z zgodnjo zasnovo lahko pridelamo v osrednji Sloveniji prve pridelke cvetače in brokolija že konec maja, na Primorskem še prej. Pridelovalna sezona lahko traja vse do konca oktobra v osrednji Sloveniji oziroma do konca novembra na Primorskem. Za celoletno oskrbo trga bi morali presajati cvetačo in brokoli v desetih do dvanajstih terminih oziroma saditi hibride z različno dolgo vegetacijo.

Pobiranje

• Cvetača: V začetku oblikovanja rož pri cvetači spremljamo samopokrivanje rože med liste. Če uhajajo rože na svetlobo, jih moramo sami prekrivati z listi. Cvetačo pobiramo, ko so rože dobro razvite, bele in čvrste. Ne razvije rož enakomerno, četudi smo za setev uporabili hibrid, zato rože selektivno pobiramo dva- ali trikrat. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Čez zimo na prostem ne prezimi, saj jo uničijo temperature pod -3 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
• Brokoli: Rožo brokolija moramo odrezati takoj, ko se oblikuje, in še preden postanejo posamezni cvetni popki vidni ali se začno odpirati, saj takšen brokoli ni primeren za prodajo. Brokoli režemo zgodaj zjutraj, ker se pri pobiranju sredi toplega dneva cvetni popki lahko takoj po spravilu odprejo. Glavice brokolija se pobira, ko so dobro izoblikovane, vendar še ne cvetijo in so še čvrste. Ko zrelejši popki prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, so že v fazi cvetenja. Spomladanski pridelek se pobira konec meseca maja in v začetku junija, jesenski pa vse do konca meseca novembra.

Skladiščenje

Po pobiranju jih skrbno zložimo v hladilnico, sicer začnejo rože veneti. Če rože po spravilu ne ohladimo takoj, posamezni deli hitro porumenijo in niso primerni za uporabo.

• Cvetača: Čim hitreje jo ohladimo na 0 do 1 °C, in če poskrbimo še za 97-odstotno vlago, jo lahko skladiščimo tudi do štiri tedne iz poletne in osem tednov iz zimske pridelave.
• Brokoli: Po spravilu brokoli ohladimo na 0 do 1 °C, s čimer zaviramo razkroj klorofila in rumenenje rože. Ob 97-odstotni zračni vlagi lahko v teh razmerah rože skladiščimo do štiri tedne. Pri shranjevanju je priporočljivo, da ga shranjujemo neopranega v odprti vrečki, saj odvečna vlaga spodbuja rast plesni. Brokoli lahko tudi zamrznemo.

Prehranske koristi in zdravje

Brokoli najdemo na vrhu seznama najbolj zdravih živil, podobno kot cvetača. Nekdaj zaničevana kot zelenjava revežev je cvetača s svojim bogastvom biološko aktivnih snovi spet našla svoje mesto v zdravi prehrani. Oba sta okusna in se ponašata s celo vrsto hranljivih snovi, ki so koristne za zdravje srca, uravnavajo krvni sladkor ter nižajo tveganje za maligna obolenja. Ob tem sta skopa s kalorijami in bogata z vlakninami, kar pomeni, da dolgo ohranjata sitost.

Brokoli

Brokoli je nizkoenergijsko živilo in zakladnica mikrohranil. Blagodejno vpliva na zdravje oči, krepi delovanje mišičja, imunski sistem, srce in ožilje ter pospešuje prebavo. Je odličen vir kalcija, minerala, ki je nepogrešljiv za zdravje okostja. Prav tako je v njem prisoten magnezij, ki skrbi za trdnost kosti in zdravje sklepov.

Bogat je z vitamini in minerali, vključno z:

• Vitamin A
• Vitamin B2 (riboflavin)
• Vitamin B5 (pantotenska kislina)
• Vitamin B6 (piridoksin)
• Vitamin C
• Vitamin K (100 g brokolija pokrije 238 % priporočenega dnevnega vnosa)
• Folna kislina
• Krom
• Mangan

Cvetača

Cvetača prav tako vsebuje veliko vitaminov in drugih hranljivih snovi, kot so vitamin C, vitamin K, kalcij, folna kislina, kalij in vlaknine. Čeprav se nobena zelenjava ne ponaša z visoko kalorično vrednostjo, je cvetača med tistimi z najnižjo in je zato idealna za vse, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov.

Primerjava prehranskih vrednosti

S prehranskega vidika brokoli nekoliko prekaša belo sestrično, predvsem zaradi višje količine kalcija, vitamina K in vlaknin.

Zgodovina in vrste brokolija

Brokoli so civilizacije Perzije in Kitajske gojile že pred več kot 8000 leti. Sprva je bil v Evropi znan le v Italiji. Francoska kraljica Katarina Medičejska ga je v 16. stoletju prinesla v Francijo, v Anglijo pa je prispel kot »italijanski špargelj«. V zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja so ga italijanski priseljenci prinesli v severno Kalifornijo. Čeprav ni najbolj zaželena zelenjava po vsem svetu, je začel pridobivati na priljubljenosti v sedemdesetih letih, ko se je poraba na osebo povečala s približno pol kilograma na leto na sedanjih 4,5 kilograma.

Na voljo je več vrst brokolija in pogosto se ga križa z drugo zelenjavo, kot so cvetača, ohrovt, ogrščica in koleraba. Najbolj znani vrsti sta:

• Brstični brokoli: ima več stranskih stebel, ki so daljši in tanjši.
• Brokoli Calabrese: je dobil ime po Kalabriji v Italiji in je najbolj razširjena komercialna sorta.

Romanesco - križanec med brokolijem in cvetačo

Romanesco, križanec med brokolijem in cvetačo, je bolj podoben cvetači, vendar ima okus, ki je malo močnejši in bolj sladkast, zato ga imajo radi tudi otroci. Poleg tega je zanimiv tudi zaradi svojega edinstvenega, fraktalnega videza. Izvira iz Italije in ga je mogoče uporabiti v vsakem receptu, ki vsebuje brokoli ali cvetačo. Njegove zdravstvene prednosti so podobne kot pri brokoliju in cvetači. Je zelo lahko prebavljiv in naj bi bil primernejši za ljudi z občutljivejšim želodcem.

Romanesco je bogat s koristnimi hranili, saj vsebuje vitamine C, A in K, omega-3 maščobne kisline, vlaknine ter železo, mangan in cink. Varuje oči, krepi imunski sistem, srce in ožilje ter dihala. Dober je za kosti in mišice, razstruplja kri ter deluje blagodejno na živčevje. Vlaknine izboljšujejo prebavo, snov kaempferol, ki jo prav tako vsebuje, pa naj bi celo preprečevala nastanek rakavih celic in uničevala obstoječe.

Kulinarična uporaba in priprava

Brokoli in cvetača sta odlična termično obdelana: kuhana v kropu, na pari, popečena, na žaru ali v obliki kremnih juh. Obstaja torej več načinov priprave, lahko pa ju uživamo tudi presna, pomočena v razne omake ali v solati.

Nasveti za kuhanje

• Pri kuhanju je dobro vedeti, da se cvetovi kuhajo nekoliko hitreje kot peclji. Da bi se izognili razkuhanim cvetovom, je priporočljivo stebla razrezati, kar zagotavlja enakomerno kuhanje, ali pa peclje obrnemo navzdol, da cvetovi gledajo iz vode in se tako kasneje skuhajo.
• Da bi brokoli ob pripravi ohranil čim več hranil, ga namesto kuhanja raje popari ali prepraži. Če pa ga kuhamo, to počnimo v zelo majhni količini vode.

Recepti

Brokoli v jajčnem prelivu

1. Brokoli očistimo in narežemo na manjše cvetke.
2. Zavremo 1 liter osoljene vode in v vreli vodi kuhamo brokoli 5 minut. Nato ga odcedimo in počakamo, da se nekoliko ohladi.
3. Za jajčni preliv stepemo jajca, dodamo jogurt (čvrsti ali kremni, še posebej primeren je grški), moko, pecilni prašek in ščep soli. Z mešalnikom vse skupaj zmešamo, da dobimo zmes, malo bolj gosto od testa za palačinke.
4. Pekač namastimo z maslom. Po pekaču razporedimo kuhan brokoli, potresemo z naribanim sirom in prelijemo z jajčnim prelivom.
5. Pečemo v ogreti pečici do zlato rjave barve.

Nasvet: Obe jedi lahko pripravimo tako iz cvetače kot iz brokolija.

Cvetača v jajčnem prelivu

1. Oprano cvetačo razdelimo na večje cvetove in jih kuhamo v slanem kropu 5 minut.
2. Kuhano cvetačo odcedimo in naložimo v pekač, ki smo ga prej namazali z maslom.
3. V posodi stepemo jajca, posolimo s ščepom soli, dodamo kislo smetano in dobro premešamo.
4. Nazadnje dodamo še drobtine, sesekljan peteršilj in nariban sir. Zmes prelijemo po cvetači.
5. Pečemo v ogreti pečici do zlato rjave barve.

Kremasta omaka iz brokolija

1. Brokoli operemo in razrežemo na manjše cvetove.
2. Prelijemo z vodo (ali toliko, da skoraj prekrije brokoli) in dodamo žlico ovsenih kosmičev.
3. Skuhamo do mehkega (približno 8-10 minut).
4. Kuhanemu brokoliju dodamo na oljčnem olju prepražen česen (le toliko, da česen zadiši) in vse skupaj spasiramo s paličnim mešalnikom v gladko omako.
5. Vmešamo še 2 žlici jogurta, skyra ali quarka. Po potrebi dodajmo malo vode od kuhanja testenin, da dobimo lepo kremasto teksturo.
6. Solimo in popramo po okusu.

Testenine z brokolijem, česnom in sezamom

1. V večjem loncu zavremo osoljeno vodo in v njej skuhamo testenine (po navodilih iz embalaže, običajno 8-11 minut). Odcedimo in prihranimo približno ½ skodelice vode od kuhanja za morebitno redčenje omake.
2. V suhi ponvi na srednjem ognju 2-3 minute prepražimo mandljeve lističe ali pinjole, da zadišijo in postanejo zlato rjavi. Sezam popražimo na suhi ponvi, brez olja, da zadiši.
3. Česen popražimo na oljčnem olju, dodamo kuhane cvetove brokolija ter pražen sezam.
4. Vmešamo testenine in po potrebi dodamo prihranjeno vodo, da dobimo kremasto jed.

Azijska jed z brokolijem in riževimi rezanci

1. Na oljčnem olju prepražimo na trakce narezan por, korenje, kitajsko zelje in cvetke brokolija.
2. Dodamo teriyaki ali sojino omako ter po želji sezam.
3. Dodamo tanke riževe rezance in malo vode ter pokrijemo, da se rezanci skuhajo.

tags: #cvetaca #koreje #brokoli

• Hitra priprava ribjih pleskavic
• Promocijska ponudba za sir Jost
• Sočna korenčkova torta s smetanovo kremo
• Slastne sladice z bogatim okusom
• Recept za gratinirane makarone s piščancem