Črni fižol: Od afriške grifonije do vrtnih stročnic

Izraz "črni fižol" lahko zajema več rastlin, med katerimi sta najpomembnejši grifonija (Griffonia simplicifolia), znana tudi kot afriški črni fižol, in različne sorte navadnega fižola (Phaseolus vulgaris) z značilnimi črnimi semeni. Medtem ko grifonija izstopa zaradi svojih edinstvenih biokemičnih lastnosti, povezanih z dobrim počutjem, navadni črni fižol in druge stročnice predstavljajo pomemben del svetovne prehrane in kmetijstva.

Tematsko fotografijo dveh vrst črnega fižola (Griffonia simplicifolia in Phaseolus vulgaris) ter zraven manjšo infografiko z napisom 5-HTP in Serotonin

Grifonija (Griffonia simplicifolia): Afriški črni fižol

Izvor in opis grifonije

Grifonija (Griffonia simplicifolia), znana tudi kot črni afriški fižol, je rastlina, ki prihaja iz tropske zahodne in srednje Afrike, kot že pove njeno ime. Ima močna stebla, ki se ob podpori povzpnejo preko treh metrov. Iz nevpadljivih zelenih cvetov se razvijejo zeleni, kasneje črni stroki, ki vsebujejo nekaj okroglih črnih semen. Vrstno ime je grifonija dobila po francoskem zdravniku in etnobotaniku Marie-Theophilu Griffonu du Bellayju, raziskovalcu Gabona, ki je zgodaj preučil učinke grifonije in je bil pionir v proučevanju spalne bolezni kot tudi afriške iboge, vira alkaloida ibogaina.

Tradicionalna uporaba grifonije

Domačini grifonijo uporabljajo na različne načine, tako kot pijačo kot tudi kot zdravilo. Prebivalci zahodne Afrike liste rastlin dodajajo k palmovemu vinu, sok iz listov pa uporabijo za lajšanje težav z ledvicami. S kapljico soka si lajšajo tudi očesna vnetja. Zmlete liste polagajo na opekline, medtem ko mlete liste in skorjo uporabijo kot pasto za obloge na rane, ki se težko celijo, pri propadajočih zobeh, sesekljano lubje pa tudi za celjenje sifilitičnih razjed.

Semena grifonije in 5-HTP: Vir sreče in dobrega počutja

Velika komercialna vrednost rastline je predvsem zaradi njenih črnih semen. Semena grifonije vsebujejo naravno prisoten derivat esencialne aminokisline triptofan, to je 5-hidroksitriptofan (5-HTP), ki je predstopnja serotonina, tkivnega hormona in prenašalca živčnih signalov. Serotonin imenujemo tudi hormon sreče in vpliva na spanje, razpoloženje, bolečino, apetit in še mnogo več. Če ga imamo dovolj, smo zadovoljni, dobro razpoloženi, sproščeni in prav tako dobro spimo. Kadar je v možganih serotonina premalo, se nam razpoloženje hitro spremeni, hudo pomanjkanje pa lahko spodbudi jezo in agresijo. Serotonin se nahaja tudi v krvnem serumu in ima vpliv na tonus žil.

Dejstvo je, da je grifonija naravni vir 5-HTP, naravne aminokisline in izhodiščne spojine za sintezo serotonina v človeškem telesu. Spojine 5-HTP dobimo s hrano premalo, zato jo moramo, če želimo na naraven način dvigniti nivo serotonina in s tem izboljšati naše počutje, uživati v obliki prehranskih dopolnil. Kot eden ključnih nevrotransmiterjev za nadzor razpoloženja in spanja lahko serotonin v organizmu ublaži tesnobne misli, spodbudi dobro počutje in izboljša spanec. Lahko lajša simptome fibromialgije, vključno z neprespanostjo, kot tudi migrene. Zaradi višje ravni serotonina se počutimo siti, zato posredno zavira tek. Zaradi naravnega vira serotonina se semena grifonije uporabljajo za lajšanje anksioznosti in tesnobnega razpoloženja, depresije, nespečnosti, sproščanje napetosti in zmanjšanje stresa, lajšanje glavobolov, ob težavah z želodcem, pri debelosti, potovalni slabosti ter izboljšajo mikrocirkulacijo krvi. Ali ste vedeli? Potovalna slabost je tesno povezana s serotoninom. Uporablja se kot naravno sredstvo za izboljšanje razpoloženja, uporabniki pa so opazili tudi, da spodbuja počutje, sproščenost, samozavest in umirjenost. Nekatera poročila uporabnikov kažejo, da lahko ekstrakt semen grifonije nadzira impulzivnost, spet drugi pa ga uporabljajo za zdravljenje ADHD. 5-HTP je učinkovit tudi pri zaviranju apetita. Med dragocene naravne spodbujevalce serotonina sodi afriški črni fižol. Serotonin, ta majhen hormon sreče, igra ključno vlogo pri uravnavanju spanja, apetita in razpoloženja. Vpliva lahko celo na bolečino ter epizode tesnobe in depresije. Nastanek serotonina lahko spodbudimo z gibanjem, preživljanjem časa na soncu in zdravo prehrano, bogato z omega-3 maščobami.

Serotoninski nevrotransmiter - kaj je serotonin - funkcije serotonina

Izzivi pri gojenju grifonije in opozorila pri uporabi

Ker je rastlino zelo težko vzgojiti, jo Afričani nabirajo iz naravnih okolij, kar pa jo ogroža, saj je povpraševanje po njenih semenih izredno veliko. Izvlečki iz semen grifonije se lahko uživajo do šest tednov, nato pa je priporočljivo za nekaj časa prekiniti z jemanjem. Možni stranski učinki so povečan srčni utrip, drgetanje, kožna reakcija, slabost, bruhanje, driska in zaspanost. V nosečnosti in med dojenjem se grifonije ne uživa. Sodeč po študiji, v kateri je sodelovalo 254 otrok, je grifonija zmanjšala simptome potovalne slabosti.

Primeri uporabe grifonije v pripravkih

Grifonija se lahko vključi v različne pripravke za izboljšanje počutja:

  • Topel večerni napitek: Potrebujemo žličko kakava v prahu, pol žličke ašvagande v prahu, četrt žličke grifonije v prahu in četrt žličke ganoderme v prahu.
  • Tinktura za boljši spanec: Potrebujemo 30 g hmelja, 30 g melise, 30 g baldrijana in 30 g semen grifonije. Vse sestavine drobno sesekljamo in prelijemo s 400 ml 50-odstotnega tropinovca.

Črni fižol (Phaseolus vulgaris) in druge stročnice: Kulinarika in gojenje

Splošno o fižolu kot stročnici

Fižol je najbolj razširjena stročnica v naši regiji. Posajen je v vrtovih in urbanih vrtičkih v prostornih koritih, ki s svojo vertikalno rastjo zagotavljajo celo zasebnost na balkonu. Stroki so prva faza tvorbe semen, znana kot fižol. Stroki in fižol so tudi užitni, pri čemer je treba upoštevati, da imajo nekateri stroki trde dele, znane kot niti ali vlakna, ki jih je treba odstraniti. Stročnice spadajo v družino metuljnic, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike ter seme fižola, ki se nahaja na dveh polovicah zelenega stroka. V to skupino spadajo fižol, soja, grah, leča, alf-alfa in arašidi. Pogosto je presenečenje, ko se zavedamo, da arašidi pripadajo prav v skupino fižola in ne oreščkom. Zanimivo je tudi, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar jim omogoča, da ustvarijo kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Kombinacija grašice z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani.

Slikovna predstavitev različnih vrst stročnic s poudarkom na fižolu

Zgodovinski pomen in prehranska vrednost navadnega fižola

Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki se uporablja že tisoč let nazaj, in ima številne prednosti. Cenjen je bil zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju. Ima izjemne prehranske vrednosti ter je odličnega okusa, kar so spoznali tudi ljudje, saj je fižol postal nepogrešljiv del njihove prehrane. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti.

Črni fižol je živilo, ki vsebuje visoko vsebnost beljakovin in v kombinaciji z žitaricami nudi telesu vse potrebne esencialne aminokisline. Fižol ima na splošno nizek glikemični indeks in spodbuja prebavo, zato ga je priporočljivo imeti na jedilniku večkrat na teden. Črnemu fižolu dajejo njegovo značilno barvo antocianini, ki so njegovi najbolj aktivni antioksidanti. V rastlini se nahajajo zato, da jo obvarujejo pred mikrobi in insekti, naše telo pa varujejo pred prostimi radikali (odpadnimi celicami kisika). Stročnice so odličen vir beljakovin in imajo nizko vsebnost maščob. V kombinaciji z žiti v telesu tvorijo vitamin B12. Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak so tudi izjemno koristni za naše zdravje! So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.

Raznolikost in vrste fižola

Fižol je v svetu vrtnarjenja prava zakladnica raznolikosti. Poznamo več vrst, med katerimi lahko izbirate glede na svoje želje in potrebe:

  • Nizki fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizki fižol sadimo v vrste, saj bomo s tem deležni približno 5 kg pridelka na 2 m².
  • Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu.
  • Stročji fižol s svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje, medtem ko se fižol za zrnje uporablja za sušenje in shranjevanje.

Poleg navadnega fižola, obstajajo še številne druge sorte in vrste stročnic. Medtem ko sta fižol in grah morda glavni zvezdi sveta stročnic, ne pozabite, da obstaja še veliko več sort, ki čakajo, da jih odkrijemo ali ponovno zasijejo v naših vrtovih in kuhinjah. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol, ti manj znani člani fižola ne le obogatijo vaše jedi z okusom, temveč prinašajo tudi številne koristi za zdravje. Po drugi strani pa se leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, počasi vračata v vrtove ljubiteljev. Poleg tega, da so odlične po okusu in bogate s hranili, so leča in čičerika tudi izjemno prilagodljive kulture, ki jih je enostavno vzgojiti na vašem vrtu.

Verjetno se starejši ljudje še spomnite, da je vsaka vas imela svojo sorto fižola; mednje spadajo še vedno aktualni: Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček… Najbolj znane nizke sorte fižola pri današnji vzgoji sadik pa so nizki stročji fižoli Cannelino in Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano.

Fižolovi stroki so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini. Lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravne ali ravne. Dolžina strokov je tudi različna, od kratkih do pol-dolgih in dolgih strokov. Število semen v stroku je odvisno od sorte fižola in je lahko med 2 in 9.

Črni grah "Metro rouge" (Vigna sinensis), idealen za zelenjavne špagete, vam omogoča, da dodate okus ne samo azijskim jedem. Ne razlikuje se v zahtevah glede kulture od standardnega francoskega fižola in ima podoben okus in hranilno vrednost. Proizvaja številne, zelo dolge, ozke, zelene stroke, ki zrastejo od 40 do 60 cm. Njihove brezkončne stene so po kuhanju mesnate in mehke. Bogato žetev pridelave prvotnega cowpea se lahko pripravi kot francoski fižol ali pa se uporablja za domače zelenjavne špagete, bogate z enostavno prilagajanjem rastlinskih beljakovin, mineralov, beta-karotena in drugih vitaminov.

Gojenje fižola: Od setve do žetve

Priprava in setev

Pri vseh vrstah stročnic se kalčki pojavijo 7 do 10 dni po setvi, v hladnejših pogojih pa lahko ta postopek traja do 22 dni. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Rastlina gre skozi pet stopenj rasti in razvoja: debeljenje semena in kalitev semen, kaljenje, cvetenje, nastajanje zelenih strokov in zorenje semen. V peti fazi se vsi življenjski procesi fižola zmanjšajo na minimum. Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti fižola, pripravljenega za uživanje, so sorte razdeljene v pet skupin: zelo zgodnje (60-75 dni), zgodnje (75-90 dni), srednje zgodnje (85-105 dni), pozne (100-115 dni) in zelo pozne (več kot 115 dni).

Visok fižol se običajno seje v kupčke po pet semen, kjer je prostor za njihovo rast. Ko se rastline razvijejo, se bodo pričele vzpenjati in ovijati vzdolž opore, kot so mreže, stebri ali ograja na balkonu. Taka rast omogoča rastlinam, da se povzpnejo navzgor, kar olajša nabiranje in preprečuje gnitje strokov na tleh. Po drugi strani pa je priporočljivo, da se nizki fižol seje v vrstah. Te vrstice morajo biti med seboj oddaljene od 30 do 50 centimetrov, odvisno od sorte, da se rastlinam zagotovi dovolj prostora za rast in razvoj. Ta ureditev olajša vzdrževanje in nabiranje, kar omogoča dobro kroženje zraka in sončne svetlobe med rastlinami.

Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je potrebno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. Po drugi strani pa je v južnih regijah setev lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzalim. To je pomembno upoštevati za zagotovitev uspešne kalitve in rasti rastlin ter povečanje donosa. Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote, zato ga posadite po 3-5 semen v skupino na prosto v začetku meseca maja. Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur. Fižol posadite na stalne grede, ko se tla ogrejejo nad 12°C in minejo spomladanske pozebe. Pred sajenjem grede pognojite s kompostom.

Za uspešno vzgojo fižola je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Poskrbimo za rodovitna tla, ki so bogata z organsko maso. Nikoli pred setvijo nizkega fižola gredic ne gnojite. Pred setvijo visokega fižola pa je babica vedno dodala nekaj domačega uležanega komposta. Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija. Za nizke sorte fižola, kot je nizek stročji fižol Dior, lahko s sajenjem začnete spomladi, ko so nevarnosti pozebe že mimo. Če želite zagotoviti večkratne pridelke, sadite fižol v več manjših intervalih skozi sezono. To bo poskrbelo za neprekinjeno oskrbo svežega fižola, ki bo krasil vaše jedilnike od pomladi do jeseni. Za vzgojo v večjih loncih, sadilnih vrečah in koritih so primerne visoke sorte fižola, s katerimi ustvarite pergole, zaščitne zavese in podobno. Najprej boste občudovali prelepe cvetove, kasneje pa pobirali pridelke.

Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Navadni fižol potrebuje za dobro rast temperature od 16 do 30°C. Najnižja temperatura je 12°C.

Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Če sadimo fižol v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Pritlikave nizke sorte fižola pa sadimo 25 do 50 cm narazen.

Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir. Slabi sosedje pa so: grah, bob, česen, čebula, por. Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma. Pomembno dejstvo: Surovi zrel fižol je strupen.

Črni grah "Metro rouge" raste v našem podnebju tudi z neposredno setvijo na odprtem polju, vendar morate počakati s sejanjem do konca maja ali v začetku junija, ko je nevarnost ponovne nočne zmrzali. Rastline se bodo hitro razvijale in od julija do prvih jesenskih zmrzali pridobile pridelek v globoki, prepustni, plodni zemlji. Zaradi močne moči in zmožnosti rasti do 3 m višine, potrebuje oporo.

Infografika o pravilnem sajenju visokega in nizkega fižola s priporočenimi razdaljami

Oskrba med rastjo in gnojenje

Skozi celotno rastno dobo na gredicah, v sadilnih vrečah, visokih gredah in loncih je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na približno 15 cm višine. Dodatnega gnojenja ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, katere vežejo dušik iz zraka. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem.

Pobiranje in shranjevanje fižola

Ne glede na obliko, ki jo uporabljate za uživanje, so nabiranje mladih strok in puščanje, da nekateri zorijo z žetvijo fižola, ključni koraki, zaradi katerih je vzgoja fižola vznemirljiva in koristna izkušnja za vrtnarje začetnike. Pobiranje strokov vključuje nabiranje strokov mladega fižola, ki se lahko uporabljajo na različne načine: kuhane, pripravljene v solatah, kot priloga k različnim jedem ali celo kot sestavina v drugih kulinaričnih kreacijah. Lahko se tudi zamrznejo, da se ohranijo za kasnejšo uporabo. Redno nabiranje mladih strok spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Po drugi strani pa puščanje strokov fižola, da zorijo, pomeni, da stroki ostanejo na rastlini, dokler ne zorijo v popolnoma razvite suhe stroke. Ta postopek običajno traja od 7 do 13 tednov, odvisno od sorte in pogojev vzgoje. Ko stroki zorijo, postanejo trdi in suhi in se lahko uporabijo kot semena za naslednjo sezono ali za pripravo hrane. Ko stroki zorijo, se običajno poberejo in posušijo na suhem mestu, preden se shranijo za nadaljnjo uporabo. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja, to je žuželka, ki bi lahko poškodovala ali uničila fižolova semena in stroke.

Bolezni in škodljivci fižola ter ekološke rešitve

Ko se ukvarjamo z vzgojo strokov in semen fižola, ne glede na to, ali smo jih posadili na vrtu ali v lončkih, se soočamo z različnimi izzivi. Dva pogosta škodljivca, ki pogosto ovirata rast in razvoj rastlin, sta polž in listne uši. Poleg škodljivcev se lahko pojavijo bolezni, kot so fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen, ki pomembno vplivajo na pridelek in kakovost pridelka, še posebej, če se ne držimo dobrega kolobarjenja. Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži. Težavo na fižolu lahko delajo tudi črne listne uši, ki jih odpravite z naravnim sredstvom proti listnim ušem, kot je "Škodljivci STOP".

Škodljivci fižola

  • Polži: Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin. Za seboj pustijo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam.
  • Črne listne uši: Črne listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino.

Rešitve proti tem škodljivcem vključujejo uporabo sredstev za krepitev rastlin in zaščito rastlin:

  • Polži STOP: Vsebuje naravne sestavine, ki odbijajo polže in krepijo rastline, kar jim pomaga zgraditi odpornost na vse vrste polžev. To sredstvo je varno za ljudi in ne vsebuje agresivnih kemikalij. Je izjemno učinkovit in dolgotrajen na vseh vrstah rastlin.
  • Škodljivci STOP: Vsebuje naravne rastlinske izvlečke, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost na škodljivce, kot so črne listne uši in drugi. Čeprav ni fitofarmacevtsko sredstvo, ima učinkovit in dolgotrajen učinek na vse vrste rastlin. Ne vsebuje agresivnih kemikalij in je varen za okolje in ljudi.

Uporaba teh ekoloških sredstev zagotavlja učinkovito rešitev za zaščito rastlin pred škodljivci z minimalnim vplivom na okolje.

Slikovna predstavitev pogostih škodljivcev fižola (polži, listne uši)

Bolezni fižola

Bolezni, ki se pogosto pojavljajo na fižolu, lahko pomembno vplivajo na pridelek in kakovost rastlin. Med najpogostejšimi boleznimi so:

  • Mastna fižolova pegavost: Ta bolezen povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
  • Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se na listih pojavi rja, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
  • Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
  • Bakterijska plesen: Ta bolezen povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.

Za preprečevanje in zaščito rastlin pred temi boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP. Ta pripravek ima preventivni in dolgotrajni učinek ter vsebuje naravne sestavine, ki omogočajo rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni.

Navodila za pripravo in uporabo sredstva Bolezni STOP so preproste: sredstvo v ustreznem razmerju zmešajte z vodo za zalivanje ali škropljenje rastlin. Priporočljivo je, da ga uporabljate večkrat na leto, da ohranite dolgoročno varstvo rastlin. Pripravek se lahko uporablja preventivno in kurativno, odvisno od potreb rastlin in stopnje okužbe. Z uporabo tega ekološkega sredstva zagotavljamo zdravo rast in razvoj rastlin ter zmanjšujemo potrebo po agrokemikalijah in s tem prispevamo k ohranjanju okolja in zdravja ljudi. Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce. Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem.

S HomeOgarden izdelki za organsko vrtnarjenje boste ustvarili optimalne pogoje za uspešno rast domačega fižola na vašem ekološkem vrtu, balkonu ali terasi.

Uporaba črnega fižola in drugih stročnic v kulinariki

Črni fižol iz ekološke pridelave se lahko uporablja kot dodatek solatam ali za pripravo prikuh in raznih enolončnic. Črni fižol lahko tudi kalimo in mu s tem še povečamo hranilno vrednost. Kalčki so visokokakovostna presna hrana, imajo hrustljav, svež okus, zato jih lahko uporabimo za pripravo številnih presnih jedi. Pri stročnicah je pomembno vedeti, da jih je potrebno pred uporabo vsaj za kratek čas namočiti v večjo količino vode in jih dobro izprati, da iz ovojnice semena odplaknemo alkaloide, ki ščitijo seme pred okužbo, za naše zdravje pa so precej škodljivi. Namočen fižol odcedimo, dodamo novo vodo in kuhamo, dokler se ne zmehča.

tags: #crni #fizol #seme