Pomen zgodnjega odkrivanja in samopregledovanja
Izjemno pomembno je samopregledovanje! S tem se strinja tudi Anita Johnson z oddelka za onkološko kirurgijo dojk v ameriškem centru za zdravljenje raka v Atlanti. "Zdravnik mora preveriti vsakršno morebitno spremembo na dojkah."
Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Pomembno je poznati znake in simptome, ki jih ne smemo spregledati. Samopregledovanje in redni preventivni pregledi, kot je mamografija, so ključni za zgodnje odkrivanje raka dojke in posledično boljše terapevtske izide.
Nenavadne bule in izbokline so resda med najpogostejšimi simptomi raka dojke, a obstajajo še drugi možni znaki, ki vam kažejo, da morate k zdravniku.
Navodila za samopregledovanje
Opravljanje rednih pregledov dojk vam omogoča, da poznate svoje prsi in da lahko ugotovite morebitne spremembe, ne glede na to, ali gre za ciste ali kaj drugega.
- Postavite se pred ogledalo in si najprej dobro oglejte dojki. Pozorne bodite na morebitno ugreznjenost bradavic in kože, rdečino, oteklino ali izcedek.
- Dvignite roke nad glavo, medtem ko iščete spremembe v ogledalu. Nato jih položite za glavo in si dojki ponovno oglejte. Podobno lahko pregledate dojki, če roki položite na boke.
- Lezite na hrbet in potipajte vsak del prsi, iščite grudice in neznane spremembe tkiva. Iztegnite roko, ki je na isti strani kot prsi, ki jih preiskujete.
- Vstanite ali sedite in ponovno preverite svoje prsi, tako kot ste naredili v 3. koraku.
Dojko morate natančno pretipati v vse smeri, krožno in vzdolžno, nikar ne pozabite na področje bradavice in nato še pazduh.
Najbolje je, da s pregledovanjem dojk pričnejo ženske po dopolnjenem 20. letu, najprimernejši čas je po zaključeni menstruaciji. Ker lahko le s tem ukrepom pravočasno odkrijemo benigne ali maligne spremembe, mora vsaki ženski, tako mlajši kot starejši, dosledno pregledovanje dojk postati vsakomesečna navada.
Simptomi raka dojke, ki jih ne smemo spregledati
Vidne spremembe kože
- "Jamice": "Gre za zelo subtilne jamice pod dojkami, ki bi jih zlahka zgrešili," pravi Lisa Royle. S tem se strinja tudi Anita Johnson, ki poudarja, da mora zdravnik preveriti vsakršno morebitno spremembo na dojkah.
- Draženje kože: "Kadar se na dojkah pojavi nepojasnjena pordelost, oteklina, draženje kože, srbečica ali izpuščaji, ki so novi ali trajajo dlje časa, kot bi pričakovali, se posvetujte s svojim zdravnikom," pravi Jessica Shepherd, dr. med., ginekologinja.
- Pege, rdeče lise ali modrice: Temni madeži ali nenavadne pege na koži niso le znak, da bi morali obiskati dermatologa - lahko so znak redke in agresivnejše oblike raka dojke, imenovane vnetni rak dojke. Drugi znaki vnetnega raka dojke lahko vključujejo rdeče madeže ali modrice na koži. "Če se ti pojavijo in če trajajo dlje kot dva ali tri tedne, se dogovorite za pregled," predlaga dr. Johnson. Vendar ne pozabite, da je vnetni rak dojke izjemno redek in da gre pri mnogih vrstah rdečih madežev na koži za popolnoma benigne spremembe.
- Sprememba teksture kože: "Rak dojke lahko včasih povzroči spremembo teksture dojk," pravi dr. Shepherd. Koža lahko postane rdeča, vneta, izbočena ali pa pridobi videz pomarančne lupine (koža, ki je postala debelejša in gostejša, z majhnimi vdolbinicami). Pri ljudeh z različnimi toni kože so lahko te spremembe videti različno; pri svetlejši koži rdeče ali rožnato, pri temnejši koži pa lahko postane temnejša ali rdečkasto-vijolična.
- Luščenje ali razjede na koži: Prizadeto območje kože na dojki ali bradavici se lahko začne luščiti, ustvarjati krasto ali celo razjede, ki se ne celijo.
Spremembe na bradavicah
- Izcedek iz bradavic: Če dojite ali ste noseči, vam zaradi izcedka iz prsi ni treba skrbeti. Pri drugih ženskah pa mora nekatere vrste izcedka pregledati zdravnik. "Izcedek iz bradavic, ki ni jasen in ima denimo zelenkasto ali rumenkasto barvo ali je krvav, je lahko simptom raka dojke," pravi dr. Shepherd. "Še posebej, če je izcedek spontan, je lahko to razlog za zaskrbljenost."
- Spremembe oblike ali videza bradavic: Bradavice običajno ne spremenijo oblike, velikosti ali barve, razen če ste noseči. Toda "če opazite kakršne koli spremembe v videzu svojih bradavic, bi morali biti pregledani za raka dojke," pravi dr. Shepherd. "To lahko vključuje umik ali obračanje bradavice navznoter." Bradavice se lahko začnejo vleči navznoter (retrakcija bradavic), postanejo sploščene ali pa opazite kakršne koli izcedke (ki niso mleko), še posebej, če je krvav. Včasih se na območju bradavice lahko pojavi srbečica ali luščenje, podobno kot pri ekcemu.
Sprememba velikosti ali oblike prsi in bolečina
Povečanje telesne teže, spremembe menstrualnega ciklusa ter nosečnost ali dojenje lahko vplivajo na velikost in obliko vaših prsi. Če pa dojke spremenijo obliko neodvisno od teh dejavnikov in če se spremembe pojavijo nenadoma, je lahko to znak raka, zato se morate pri zdravniku dogovoriti za pregled, pravi dr. Johnson. Boleče prsi so lahko tudi opozorilni znak. Dojka se lahko nenadoma poveča, zmanjša ali pa spremeni svojo naravno obliko brez očitnega vzroka.
Spremembe kože nad dojko: Poleg zgoraj omenjenih sprememb je lahko koža nad dojko vdolbena, podobno kot pri celulitu, ali pa se koža vleče navznoter.
Rak dojke - znaki in simptomi | NHS
Rak dojke: Pregled in vrste
Rak dojke je eden najpogostejših rakov, ki ga diagnosticirajo pri ženskah, čeprav se pojavlja tudi pri moških, a slednji so v manjšini. Vse od leta 1950 se njegova zbolevnost povečuje.
Stopnja preživetja bolnic z rakom dojke se uspešno povečuje, hkrati pa beležimo vztrajen upad umrljivosti zaradi te bolezni. Ta pozitivni trend je v veliki meri rezultat obsežne podpore kampanjam ozaveščanja in finančne podpore raziskavam na področju raka dojke. Napredek pri presejalnih metodah za zgodnje odkrivanje raka dojke zdravstvenim delavcem omogoča postavitev diagnoze v zgodnejših stadijih bolezni. Zgodnejše odkrivanje bistveno poveča možnosti za popolno ozdravitev. Tudi v primerih, ko raka dojke ni mogoče pozdraviti, obstaja več naprednih terapevtskih pristopov, ki omogočajo podaljšanje življenjske dobe bolnic. Najnovejša dognanja v raziskavah raka dojke ključno pripomorejo k izbiri najučinkovitejših načrtov zdravljenja, s čimer se optimizirajo terapevtski rezultati.
Različne vrste raka dojke
Obstaja več vrst raka dojke, ki se razlikujejo po tem, iz katerih celic v dojki izvirajo in kako se širijo. Med najpogostejšimi tipi najdemo:
- Angiosarkom: Ta redka oblika raka izvira iz krvnih ali limfnih žil, ki se nahajajo v ali pod kožo dojke.
- Duktalni karcinom in situ (DCIS): Gre za zgodnjo, neinvazivno obliko raka, kjer celice v mlečnih vodih dojke postanejo rakave, a se še niso razširile v okoliško tkivo. DCIS velja za neinvazivno obliko.
- Vnetni rak dojke: To je redka in agresivna oblika raka dojke, ki se kaže s hitrim širjenjem rakavih celic skozi limfne žile v koži dojke. Koža dojke postane rdeča, otekla in videti "pomarančasta".
- Invazivni lobularni karcinom: Ta oblika raka izvira iz mlečnih žlez (lobulov) in se je razširil v okoliško maščobno tkivo dojke. Pogosto ga je težje zaznati kot invazivni duktalni karcinom, ker ne tvori vedno jasne bulice.
- Lobularni karcinom in situ (LCIS): Podobno kot DCIS je tudi LCIS neinvazivna sprememba celic. Vendar pa se nahaja v lobulih (mlečnih žlezah) in čeprav sam po sebi ni rak, poveča tveganje za razvoj invazivnega raka dojke.
Posebne situacije in oblike vključujejo tudi:
- Rak dojke pri moških: Čeprav redkejši kot pri ženskah, lahko tudi moški zbolijo za rakom dojke. Najpogosteje gre za invazivni duktalni karcinom.
- Pagetova bolezen dojke: Ta redka oblika se začne v mlečnih kanalih in se širi na kožo bradavice in kolobarja. Pogosto jo spremlja rak v globljih delih dojke.
- Ponavljajoči se rak dojke: To je rak dojke, ki se pojavi po zaključenem zdravljenju prvotnega raka. Lahko se ponovi v isti dojki, v območju pazduhe ali v drugih delih telesa (metastatski rak).
Benigne spremembe dojk
Vsaka sprememba, ki jo ženska ali moški zazna v predelu dojk, je največkrat povezana s strahom pred resnimi malignimi obolenji. V tem prispevku se bomo omejili na benigne spremembe dojk, s katerimi se srečujejo tako mlajše kot starejše ženske po vsem svetu.
Anatomija in hormonski vplivi na dojko
Dojka je žleza, katere primarna vloga pri ženski je tvorba mleka. Sestavljena je iz 15-20 posameznih režnjev, sestavljenih iz žleznih mešičkov in mlečnih izvodil različnih velikosti. Ti se na koncu zlijejo v skupni mlečni vod, ki se odpre v bradavico. V dojki se nahaja tudi maščobno in vezivno tkivo, kar ji daje oporo in obliko, ter številne krvne žilice, mezgovnice in živci. Dojka doseže svojo normalno velikost med šestnajstim in devetnajstim letom starosti, do popolnega razvoja pa pride šele v nosečnosti. Med nosečnostjo se izloča precejšnja količina hormonov, ki dojko preoblikujejo in pripravijo na njeno vlogo pri materinstvu. Dojka je organ, na katerega delujejo številni hormoni.
Vsaka sprememba, ki jo ženska zatipa ali opazi, še ne pomeni nujno patološkega dogajanja. V različni fazi menstruacijskega ciklusa so prsi različno občutljive in čvrste. V drugi polovici ciklusa dojke nabreknejo in postanejo boleče. V predmenstrualnem obdobju povzroča povišana količina hormonov rast žleznega tkiva in izvodil ter večjo prekrvavljenost in zadrževanje tekočine v vezivnem tkivu. Podobno bolečino začutijo ženske tudi med nosečnostjo, ko je rast žleznega tkiva največja, saj se le-to prične pripravljati na izločanje mleka.
Skoraj praviloma sta dojki vsaj deloma nesimetrični. Lahko se zgodi, da med razvojem pride do odsotnosti dojke ali bradavice, redko pa pride do nastanka več dojk oz. t.i. polimastije. Ker dojka ni neposredno zaščitena, lahko med igro, športnimi aktivnostmi, v prometnih nesrečah ali kako drugače pride do lažjih in hujših poškodb.
Mastitis (vnetje dojk)
Do vnetja dojk, imenovanega mastitis, največkrat pride med nosečnostjo in dojenjem. Ženske ga načeloma zelo hitro spoznajo, saj povzroča precejšnjo bolečino, rdečino in oteklino dojke. Prav tako sta prisotni splošna oslabelost in povišana telesna temperatura. Mastitis se največkrat pojavi v prvih treh mesecih po porodu, saj lahko bakterija iz otrokovih ustec med dojenjem vstopi skozi dojko v notranjost žleznega tkiva. Ko bakterija vstopi skozi drobne razpoke v bradavici v dojko, se prične hitro razmnoževati, kar povzroči lažjo infekcijo ali celo ognojek. Mastitis nastane običajno samo na eni dojki. Za mastitisom pa lahko zbolijo tudi ženske, ki ne dojijo. Mastitis zdravimo s pomočjo antibiotikov. Kadar se ognojek nahaja globlje v dojki, je potreben manjši operativni poseg, s katerim odstranijo zagnojeno tkivo. Bolečino, ki nastane ob mastitisu, lahko zmanjšamo z obkladki in rahlimi masažami dojke. Da do vnetja ne bi prišlo, je priporočeno redno dojenje. Tudi vnetju podobna vrsta raka lahko povzroča oteklino in rdečino, vendar so takrat laboratorijski vnetni pokazatelji običajno znižani.
Nepatološki izcedek iz bradavic
Čeprav je izcedek iz bradavice lahko patološkega izvora, le-tega povzročajo tudi različna hormonska stanja. Takšen je lahko npr. belkast izcedek iz obeh dojk. Krvavkast izcedek je večkrat prisoten pri majhnih nerakavih vozličkih v žleznih izvodilih, ki jih imenujemo papilomi. Tudi nekatera zdravila in hipofizni tumorji lahko povzročijo galaktorejo oz. tvorbo mleka.
Ciste v dojkah
Ciste so najpogostejši benigni tumorji dojk. Gre za manjše ali večje bulice, ki so napolnjene s tekočino. Ženska si jo največkrat zatipa sama, po otipu so elastične in imajo gladke robove, nekaterim ženskam pa povzročajo manjše bolečine. Ženska lahko ima eno ali več cist, pogosto se zgodi, da se ciste po odstranitvi znova pojavijo. Velikokrat nastanejo pred pojavom menstruacije in nato same izginejo.
Na mamografiji so ciste vidne kot goste spremembe. Če je postavljen sum, da gre res za cisto, opravijo ultrazvočni pregled, s katerim ugotavljajo prisotnost tekočine v spremembi in nato verjetnost za maligno dogajanje. Benigne ciste so navadno večje od 1,4 cm, okrogle ali ovalne ter dobro omejene. Kadar je postavljena diagnoza ciste, največkrat sledi aspiracija tekočine s pomočjo tanke igle. Če je tekočina, ki jo z iglo odstranijo, čista in brez krvavih primesi, gre načeloma za benigno dogajanje in nadaljnje preiskave niso potrebne. Kadar gre za spremembo trše konsistence, v kateri niso uspeli prikazati tekočine, se opravi igelno biopsijo, s katero odvzamejo nekaj celic, ki se jih nato pošlje v natančne citološke preiskave. Odvzet košček tkiva patolog natančno pregleda in oceni ter opredeli histologijo spremembe, od česar je odvisno celotno zdravljenje. Pri številnih ženskah se cista rada ponovi. Večina žensk s fibrocističnimi prsmi ne doživlja simptomov. Če imate neškodljive prsne ciste, ki so samo tam, ne da bi vas preveč motile, vaš zdravnik najverjetneje ne bo ukrepal proti njim. Pri t.i. fibrocistični bolezni gre za hkratni pojav bolečin v dojkah, cist in vozličkov.
Fibroadenomi
Majhne benigne tumorje, ki najpogosteje nastanejo pri ženskah, starih 20-40 let, imenujemo fibroadenomi. Lahko se pojavijo tudi v puberteti ali zgodnji mladosti, po 40. letu pa so redki. Izhajajo iz vezivnega in žleznega tkiva dojke. Nosečnost in dojenje še povečata rast fibroadenoma. Po otipu so nekoliko trši in za razliko od rakavih tvorb dobro omejeni. Zaradi natančne diagnoze se zdravnik po mamografski preiskavi velikokrat odloči za odstranitev tkiva in pregled pod mikroskopom. Vozličke je večinoma možno kirurško odstraniti.
Kalcinacije in brazgotinasto tkivo
Popoškodbeno ali pooperativno lahko nastane v dojki brazgotinasto tkivo, ki se tipa kot rakava formacija. To so majhni ali večji depoziti, ki se odlagajo v tkivu dojke. Ženska jih načeloma ne more sama zatipati, so pa vidni na mamografskem posnetku in zahtevajo dobro poznavanje in natančnost radiologa. Lahko gre za mikrokalcinacije ali za makrokalcinacije, kjer so prisotni večji depoziti kalcija. Najdejo jih pri več kot polovici žensk po dopolnjenem 50. letu.
Kdaj obiskati zdravnika in dejavniki tveganja
Če v dojki odkrijete bulico ali drugo spremembo, se naročite na pregled pri zdravniku ali drugem zdravstvenem delavcu. Ne čakajte na naslednji mamograf, da bi ugotovili, ali je odkrita sprememba rak dojke. Če ste našli bulico v dojki, še ni nujno, da je rak. Odkritje bulice v dojki lahko hitro vodi do stresa. Vendar niso vse bulice v vaših dojkah rak. Če jo zatipate, obstaja možnost, da imate cisto v dojki. Cista v dojki pomeni, da imate normalno tkivo v prsih, ki je ob dotiku grudasto ali vozljavo. Glede na statistične podatke, je zelo velika verjetnost, da boste med dvajsetim in petdesetim letom ob samopregledih dojk, zatipali cisto.
Ne glede na prisotnost ali odsotnost fibrocističnih prsi ali tveganje za nastanek raka dojke je pomembno, da redno opravljate tudi mamografije, kot vam je priporočil vaš zdravnik. Večina žensk bi morala začeti letne mamografije pri starosti od 40 do 45 let. Ženske z velikim tveganjem za raka dojke - zaradi družinske anamneze, stanja dojk ali drugega razloga - morajo prej in/ali pogosteje začeti s pregledovanjem.
Takoj ko zatipate ali opazite kakršnokoli spremembo, je najbolje, da se odpravite do izbranega osebnega zdravnika oz. ginekologa. Nekatere bolečine in zatrdline, ki jih zatipate med menstruacijo, so sicer normalen pojav, če pa v nekaj dneh po zaključku mesečnega perila ne izzvenijo, je potreben strokovni pregled. Tudi nosečnice in ženske, ki dojijo, lahko zbolijo za rakom dojke.
Dejavniki tveganja
Še posebej pozorne bodite tiste, pri katerih gre za družinsko obremenjenost z rakom dojke. Prav tako so bolj obremenjene ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, in tiste, ki so jo izgubile po 50. letu. Posebno pozornost samopregledovanju naj namenijo tudi ženske, ki niso nikoli rodile. Nekatere raziskave kažejo, da tudi hormonski nadomestki za lajšanje menopavzalnih težav in kontracepcijske tabletke zmerno večajo nevarnost za nastanek raka na dojkah.
Primer osebne izkušnje in iskanje pomoči
Uporabnica je pred 6 meseci opazila rjavkast izcedek iz leve dojke. Stara je 42 let in sicer zdrava. Bila je na mamografiji, vendar slika ni bila razvidna zaradi preveč brazdastega tkiva. Na ultrazvoku so ugotovili manjšo cisto, vzeli so citološki bris. Po zagotovilu zdravnikov je bilo vse v redu, vendar izcedek še vedno ostaja, občasno so dojke zelo boleče in napete, polne vozličev. Ginekolog je svetoval ponovitev vseh pregledov čez 3 mesece, vendar je uporabnica naročena šele naslednje leto, na izvide pa je prvič čakala 3 mesece. Strah jo je, ker ne ve, kaj bo iz tega. Ker se cista v dojki prazni, tudi izcedek še ostaja. V takšnih primerih, ko je čakalna doba na specialistične preglede dolga, je priporočljivo preveriti možnosti v zasebnih ordinacijah, ki pogosto ponujajo hitrejše termine in izvide. Zgodnje in pravočasno ukrepanje je namreč ključnega pomena ob stalnih ali zaskrbljujočih simptomih.