Čičerika (Cicer arietinum L.) sodi v skupino zrnatih stročnic in je ena najstarejših ter najbolj razširjenih stročnic na svetu. Kot tretja najpomembnejša stročnica na svetu ima bogato zgodovino, arheološki dokazi pa kažejo, da so jo ljudje uporabljali že tisočletja.
Izvor in zgodovina
Čičerika je ena prvih udomačenih zrnatih stročnic, ki najverjetneje izvira iz območja današnje jugovzhodne Turčije in sosednje Sirije. Od tam se je po Svileni poti širila proti zahodu in jugu. Določeni sta bili dve glavni središči njenega izvora: jugozahodna Azija in Sredozemlje ter sekundarno središče v Etiopiji.
Danes je Indija največja pridelovalka na svetu, saj prispeva približno dve tretjini celotne svetovne proizvodnje. Rastlina je izjemno odporna na sušo, zato ne potrebuje intenzivnega namakanja in jo je mogoče gojiti tudi v območjih z malo padavinami.
Sorte čičerike
Poznamo dve glavni sorti čičerike, ki se razlikujeta po videzu in razširjenosti:
- Kabuli: Ima bež površino in večja semena brez robov. V sredozemski regiji je ta sorta bolj pogosta.
- Desi: Je manjša in temnejše barve.
Hranilna sestava in zdravstvene koristi
Čičerika je znana po svoji visoki hranljivosti. Ogljikovi hidrati so zastopani v najvišjem deležu, pri čemer glavni vir predstavlja škrob. Čeprav ima relativno nizko vsebnost maščobe, so te bogate s tokoferoli, steroli in tokotrienoli, ki so pomembni z zdravstvenega vidika.
| Hranilo | Vsebnost (na 100 g kuhane čičerike) |
|---|---|
| Beljakovine | 8,9 g (18 % priporočenega dnevnega vnosa) |
| Glikemični indeks | 28-32 (nizek) |
Čičerika je odličen vir beljakovin, vendar vsebuje manj žveplovsebujočih aminokislin (metionin in cistein). Zaradi visoke vsebnosti lizina je idealna za kombiniranje z žitaricami, kot so pšenica, koruza ali riž. Takšna kombinacija omogoča bolj uravnoteženo prehrano in boljšo absorpcijo beljakovin. Poleg tega je bogata s prehranskimi vlakninami ter mikrohranili, kot so cink, železo, fosfor, baker in mangan.
Uporaba v kulinariki
Zaradi svojih lastnosti je čičerika osnovna sestavina v mnogih svetovnih kuhinjah, zlasti v Indiji, Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Uporabljamo jo lahko kot:
- Dodatek k solatam, juham ali enolončnicam.
- Osnovo za kremast namaz - humus.
- Sestavino za zelenjavne polpete ali falafle.
- Pražen prigrizek.
Primer priprave: Čičerika s paradižnikom
Za hitro in hranljivo jed najprej skuhamo riž po navodilih. Na segretem oljčnem olju prepražimo čebulo in česen, dodamo češnjeve paradižnike ter začimbe. Po minuti kuhanja dodamo čičeriko in kokosovo mleko ter vse skupaj kuhamo v pokriti ponvi še približno 10 minut.
Hiter in enostaven recept za čičerikino kari
Opomba: Čičerika v konzervi je izredno kakovostna in praktična izbira. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primerna tudi za dietno prehrano.