Brokoli je izjemno hranljiva zelenjava, bogata z vitamini in vlakninami, ki ponuja številne koristi za zdravje. Vendar pa je pri njegovi uporabi, zlasti pri uvajanju v prehrano dojenčkov, pomembno upoštevati določena priporočila.
Hranilna vrednost brokolija
Brokoli je poln vitamina C in vsebuje tako topne kot netopne vlaknine. Topne vlaknine med prehodom skozi prebavni trakt spremenijo obliko in pozitivno vplivajo na črevesje, vendar jih prekomerna količina lahko povzroči diarejo. Netopne vlaknine pa ne spremenijo oblike in lahko v prevelikih količinah povzročijo zaprtje.
Zdravstvene koristi brokolija
Znanstvene raziskave so pokazale več pomembnih koristi uživanja brokolija:
- Boj proti okužbam: Spojeine v brokoliju in brstičnem ohrovtu so se izkazale za učinkovitejše proti bakterijam, ki povzročajo čir na želodcu, kot nekateri sodobni antibiotiki.
- Zaščita pred rakom: Študije nakazujejo, da brokoli ščiti pred rakom na želodcu, ki je druga najpogostejša oblika raka na svetu. Prav tako so raziskave dokazale, da lahko brokoli, brstični ohrovt in podobna zelenjava ščitijo pred pljučnim rakom.
- Zdravje srca: Uživanje brokolija je povezano z zmanjšanim tveganjem za koronarno srčno bolezen pri ženskah po menopavzi.
Kdaj in kako pripraviti brokoli za dojenčka?
Brokoli pogosto ni priporočljiva izbira za eno prvih zelenjav za dojenčke, saj lahko povzroča vetrove in je nekoliko težje prebavljiv. Najbolje je, da ga dojenčku ponudite med osmim in desetim mesecem starosti. Če je imel otrok že prej prebavne motnje, je priporočljivo počakati še dlje. V vsakem primeru se o tem predhodno posvetujte s pediatrom, saj se priporočila lahko razlikujejo glede na posameznega otroka.
Največ hranilnih snovi brokoli zadrži, če ga dušite ali popečete na oljčnem olju. Če otroku ta način priprave ne ustreza, ga lahko tudi skuhate. Priprava v mikrovalovni pečici je najmanj priporočljiva, saj brokoli ob tem načinu izgubi več hranilnih snovi kot druge zelenjave. Dober je tudi pečen.
Osnovna brokolijeva kašica (za dojenčke 8-10 mesecev)
Brokoli umijte pod hladno vodo. Steblo in socvetja narežite na majhne koščke. V večini primerov je priporočljivo uporabiti le socvetja, saj bo kašica tako bolj tekoča. Dušite brokoli do mehkega, nato ga sesekljajte s paličnim mešalnikom ali drugim sekljalnikom. Po potrebi dodajte vodo, da dosežete želeno gostoto.
Odlična brokolijeva omaka za dojenčke
Ta preprost recept omogoča pripravo zelo hranljive omake, ki jo lahko dojenčku ponudite samostojno ali jo prelijete čez drugo hrano.
Izbira in shranjevanje brokolija
Pri nakupu brokolija izberite takšnega, ki ima socvetja enakomerne, temno zelene barve, skoraj modre ali vijolično-zelene. Preverite, da niso sivkasta, da se na njih ne vidi plesen ali poškodbe, ter da med socvetji ni rumenih cvetov.
Svež brokoli hranite v hladilniku, v odprti plastični vrečki ali predalu za zelenjavo. Običajno zdrži do štiri dni.
Brokoli lahko kombinirate s korenjem, cvetačo, bučkami, krompirjem (navadnim ali sladkim), rjavim rižem, lečo, govedino, piščancem, tofujem in jogurtom.
Nasveti za uvajanje goste hrane
Pri uvajanju goste hrane je pomembno izbirati sveža, sezonska in lokalna živila ter se izogibati industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom. Zelenjavo, kot so bučke, cvetača ali brokoli, lahko ponudite kuhano. Priporoča se uporaba sveže, lokalno pridelane zelenjave.
Kuhan krompir je lahko samostojen obrok ali pa ga dodate zelenjavi za pripravo kaše. Meso, ribe in jajca prav tako postopoma uvajamo v prehrano. Pri ribah izbirajte manjše, mastne morske ribe z dna prehranske verige in bodite previdni pri odstranjevanju kosti.
Dodajanje kakovostnih maščob, kot je hladno stiskano olje (npr. olje oljne repice), poveča energijsko gostoto obroka, vendar ni primerno za toplotno obdelavo. Občasno lahko dodate tudi žličko masla, medtem ko se odsvetujeta uporaba palmovega olja, masti ter uživanje ocvrtih živil.
Postopoma uvajajte vsa žita, vključno s tistimi, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen), saj je obdobje pred 7. mesecem starosti primerno za uvajanje glutena zaradi manjše verjetnosti razvoja alergij in celiakije.
Sadje uvajajte v obliki kaš ali koščkov, pri čemer pazljivo odstranite koščice in pečke. Sadnih sokov in suhega sadja ne uvajajte. Oreščke lahko ponudite v mleti obliki, zmešane v kašo, da zmanjšate možnost aspiracije.
Stročnice, kot so grah, leča ali fižol, uvajajte postopoma, saj lahko povzročajo napenjanje. Zmernost je priporočljiva tudi pri soji.
Kravjega mleka kot samostojnega obroka ne uvajajte pred prvim letom starosti, lahko pa ga v manjših količinah dodate k drugim jedem. Mlečni izdelki, kot sta skuta ali navadni jogurt, so prav tako primerni.
Pri začetnem uvajanju goste hrane se ne obremenjujte s količino; otrok naj najprej poje le žličko ali dve, saj se šele seznanja z novimi okusi in teksturo. Vsako novo vrsto hrane uvajajte postopoma, bodisi en teden ali vsaj tri dni, da opazite morebitne reakcije.
Sadne in zelenjavne jedi lahko popestrite z začimbami, kot so cimet, peteršilj, timijan ali bazilika.
Pomembno je, da pred prvim letom starosti ne uvajate soli, medu, sladkorja, morskih sadežev, gob ter surovih živil živalskega izvora. Do drugega leta starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.