Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) spada med kapusnice, ki so del širše družine križnic. V primerjavi z drugo starodavno zelenjavo je precej nedavno odkritje.
Zgodovina in izvor brstičnega ohrovta
Čeprav so nekatere vrste ohrovta gojili že v starem Rimu, so brstični ohrovt, kot ga poznamo danes, kultivirali Belgijci v 13. stoletju. Kot vsi njegovi prej omenjeni sorodniki tudi brstični ohrovt izhaja iz Mediterana, vendar pa se je najbolj uveljavil v severni Evropi, predvsem v okolici Bruslja. Zato je tudi dobil svoje angleško ime “Brussels sprout”, kar dobesedno pomeni bruseljski brstiči.
Bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin
Brstični ohrovt je izjemno bogat z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami. Svež vsebuje več vitamina C kot pomaranče, kuhan ali pečen pa enako količino kot sveže iztisnjen pomarančni sok. Vitamin C je seveda močan antioksidant, ki krepi imunski sistem in sodeluje v številnih telesnih procesih, kot so zaviranje vnetij, pomoč pri celjenju, krepitev kosti in zob, preprečevanje staranja kože, varovanje srca in ožilja ter ohranjanje zdravja oči. Poleg tega poskrbi, da lahko naše telo iz rastlinske hrane absorbira železo.
A vitamin C ni edini antioksidant, ki ga vsebuje brstični ohrovt. V malih zelenih glavicah se skriva tudi veliko glukozinolatov. Glukozinolati so žveplove spojine, ki brstičnemu ohrovtu, pa tudi drugim križnicam, nudijo naravno zaščito pred škodljivci, saj imajo vonj po žveplu in grenak okus. Znanstveniki so namreč ugotovili, da imajo glukozinolati precejšnje protirakave učinke, saj so raziskave pokazale, da pomagajo preprečevati poškodbe DNK celic, ki običajno povečajo tveganje za razvoj raka.
Brstični ohrovt je bogat še z vitaminom K, ki skrbi za zdrave kosti in za strjevanje krvi pri poškodbah. V tem ohrovtu je prisoten tudi karoten, ki ohranja zdrav vid, minerali kalij, magnezij in fosfor ter dva vitamina B-kompleksa, B1 in B6. Omeniti je treba še vlaknine, ki jih brstični ohrovt vsebuje več kot navadni in kodrolistni ohrovt. Vlaknine spodbujajo prebavo in varujejo črevesje, vplivajo pa tudi na počasnejšo absorpcijo sladkorja v kri, kar je še posebej pomembno za diabetike ali če imamo povišano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
Porcija 100 gramov brstičnega ohrovta nas oskrbi z več kot 100 % dnevnih potreb po vitaminu C in K. Vsebnost ostalih vitaminov in mineralov v brstičnem ohrovtu je prav tako velika, saj si dnevne potrebe po prav vseh njih pokrijemo več kot 2 %, po vitaminih B1, B6, B9 ter železu, manganu in fosforju celo več kot 10 %. Kljub temu tak obrok “obremeni” telo le z malo več kot 2 % dnevnega vnosa kalorij.
Beljakovinski profil brstičnega ohrovta
Beljakovine so esencialni elementi in predstavljajo osnovne gradbene elemente za delovanje našega telesa. So ključne za regeneracijo vseh tkiv, vključno z organi in mišicami, preprečujejo strjevanje krvi, pomagajo pri prebavi in učinkovitejšem prenosu kisika do celic ter vplivajo na rast las in nohtov. Za opravljanje teh nalog naše telo potrebuje 20 različnih aminokislin, molekul, ki sestavljajo beljakovine. Težava je v tem, da jih telo ne more proizvesti samo, saj izdela lahko le 11 esencialnih aminokislin.
Verjetno pa niste vedeli, da nekatere rastlinske sestavine prav tako vsebujejo veliko število beljakovin. Brstični ohrovt spada med osem vrst beljakovinsko bogate zelenjave, ki vam lahko pomaga pri hujšanju, vključno z grahom, špinačo, brokolijem, cvetačo, gobami, sladko koruzo in ohrovtom. Te vrste zelenjave vsebujejo malo kalorij, hkrati pa veliko beljakovin in vlaknin, ki spodbujajo občutek sitosti. Poleg bogatega vitaminskega in mineralnega profila ima brstični ohrovt tudi nizko vsebnost maščob, vendar pa se uvršča med zelenjavo z višjo vsebnostjo beljakovin in prehranskih vlaknin.
Beljakovine: Razlaga
Zdravstvene koristi in vpliv na telo
Brstični ohrovt, ta zelena 'bombica', ima številne pozitivne učinke na zdravje. Tu je pet presenetljivih učinkov brstičnega ohrovta na zdravje:
- 1. Izboljšanje zdravja srca: Brstični ohrovt vsebuje veliko antioksidantov, predvsem vitamina C in K, ki zmanjšujeta vnetja ter ščitita krvne žile.
- 2. Podpora imunskemu sistemu: Zaradi visoke vsebnosti vitamina C brstični ohrovt pomaga okrepiti imunski sistem.
- 3. Zaščita pred rakom: Brstični ohrovt spada med križnice, ki vsebujejo spojine, kot je sulforafan, ki lahko pomagajo pri zaščiti pred nekaterimi vrstami raka, predvsem raka na dojkah, prostati in debelem črevesju.
- 4. Izboljšanje prebave: Z visoko vsebnostjo vlaknin brstični ohrovt podpira prebavo in pomaga pri rednem odvajanju.
- 5. Podpora zdravju kosti: Vitamin K v brstičnem ohrovtu igra ključno vlogo pri zdravju kosti, saj je pomemben za mineralizacijo kosti in sintezo beljakovin, ki pomagajo pri ohranjanju močnih kosti.
Priprava in kulinarični nasveti
Če vas odbija neprijeten vonj in grenak okus brstičnega ohrovta, ste imeli nesrečo, da ste (ali so vam) ga pripravili napačno. Če to zelenjavo namreč kuhamo v vodi, zlasti predolgo, postane precej neokusna, pa še veliko hranilnih snovi izgubi. A če brstični ohrovt pripravimo prav, je lahko odlična specialiteta, saj dobi oreškast okus. Brstični ohrovt lahko spečemo v pečici z olivnim oljem in začimbami kot dodatek k vsakemu obroku.
Seveda pa ga lahko uživamo tudi surovega. Nekateri ga nasekljajo na solate, drugi pa kar naribajo. Obstaja kar nekaj sort vijoličastega brstičnega ohrovta, a ga boste redko našli v trgovinah. Če želite resnično presenetiti goste, pa poiščite vijoličasti brstični ohrovt. Gre za hibrid med rdečim zeljem in navadnim brstičnim ohrovtom, ki so ga že v prejšnjem stoletju razvili na Nizozemskem. Pri nas je bolj redek, a vreden nakupa, če ga boste kje našli. Ima namreč še boljši okus kot zeleni, bolj sladkast, bolj oreškast in manj »smrdeč«.
Previdnost pri uživanju
Kljub vsem koristim pa je pri določenih ljudeh previdnost pri uživanju brstičnega ohrovta potrebna. Prav zaradi vitamina K z njim ne smejo pretiravati osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko nihanje tega vitamina zmoti njihovo delovanje. Prav tako lahko brstični ohrovt in druge kapusnice v prevelikih količinah vplivajo na absorpcijo joda v telo, kar je lahko nevarno za posameznike, ki imajo težave s ščitnico, zato se jim svetuje, da zmanjšajo uživanje tovrstne zelenjave.