Vprašanje samooskrbe in prehranske varnosti je v bistvu tudi vprašanje 'kaj če …?'. Torej, ali imamo kot država dovolj mehanizmov, da v času krize ali nenadnega dogodka prehranimo prebivalstvo (tudi dalj časa)? Samooskrba je v časih, ko vlada v svetu veliko negotovosti in cene naraščajo, še toliko pomembnejša. Zato ni nenavadno, da čeprav veljamo za majhen trg, še vedno uvozimo več, kot izvozimo. Za to morajo biti seveda izpolnjeni določeni pogoji, od ekonomskih pa vse do geografskih in zgodovinskih.
Definicija in pomen samooskrbe s hrano
Definicija samooskrbe je preprosta. Gre za zmožnost države, da zagotovi potrebno količino hrane. Večinoma se sicer pogovarjamo o stopnji samooskrbnosti, ki pa pomeni le razmerje med proizvedeno količino nekega prehranskega proizvoda in porabo tega v nekem (po navadi letnem) obdobju. Stopnja samooskrbe ni zadosten kazalnik stanja na področju prehranske varnosti, saj pri izračunu ne upošteva uvoza "surovin" (npr. krma za živali) in preferenc potrošnikov, ki se spreminjajo. Prav tako ne pomeni, da smo vse proizvedeno porabili doma, saj del prehranskih proizvodov izvozimo.
Samooskrba in prehranska varnost
Samooskrba tudi ni enaka prehranski varnosti, saj ta pomeni stabilen vir prehrane za prebivalstvo, ki vključuje več deležnikov. Pri določanju prehranske varnosti je namreč treba upoštevati vse, kar potrebujemo, da pridelamo hrano. To pomeni, da moramo imeti tudi gorivo za kmetijsko mehanizacijo, semena za vzgajanje novih pridelkov, krmo za živali, veterinarska zdravila, gnojila oziroma fitofarmacevtska sredstva ipd. V času normalnih razmer skorajda nobena država ni samooskrbna, tudi zato, ker ji ni treba biti. Razliko med proizvedenim/izvoženim in porabljenim namreč v času normalno delujočih trgov države brez težav dokupijo na evropskem ali drugih trgih.
Slovenija nima določene najnižje stopnje samooskrbnosti, ki bi bila potrebna za kolikor toliko normalno preskrbljenost prebivalstva s hrano. Podatki o samooskrbi niso neuporabni, saj pokažejo, koliko smo pridelali in koliko bi še morali pridelati, da bi dosegli porabo, ki lahko služi kot ocena potreb prebivalstva po določenih proizvodih.
Stanje samooskrbe s hrano v Sloveniji
Medtem ko je bila leta 1970 Slovenija 70-odstotno samooskrbna, smo ob začetku prejšnje gospodarske krize leta 2008 lahko zagotovili le še 50 odstotkov tega, kar potrebujemo za prehrano ljudi. In ta številka se še zmanjšuje. Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih.
Razlike v samooskrbi med skupinami živil
Pri govejem mesu, perutnini, mleku in jajcih je Slovenija v celoti samooskrbna. Z vzrejo govedine in perutnine ter s pridelavo mleka celo presega potrebe domačega povpraševanja. Ministrstvo navaja, da domača proizvodnja presega porabo pri mleku (za 136 odstotkov), mesu govedi (110 odstotkov) in perutninskem mesu (112 odstotkov). Skoraj 80 odstotkov potreb pokrivamo sami pri mesu in jajcih.
Na drugi strani je samooskrba z rastlinsko hrano problematična in alarmantno nizka. Pri zelenjavi znaša le 39 odstotkov (po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2023 le 31 odstotkov). Krompirja in sadja v Sloveniji pridelamo toliko, da lahko zadovoljimo 48 odstotkov potreb (za leto 2023 samooskrbnost s krompirjem 63 odstotkov, sadjem 16 odstotkov), nekoliko boljša je samooskrba z žitom, ki je 68-odstotna (za leto 2023 80 odstotkov). Koruza je ena redkih pozitivnih izjem, saj jo pridelamo za 11 odstotkov več, kot je potrebujemo.
Lani na primer smo uvozili za 3,07 milijarde evrov živil in živih živali, od tega največ zelenjave in sadja, in sicer za 662,3 milijona evrov, izvoza pa je bilo precej manj, za 1,98 milijarde evrov. Slovenija je dejansko neto uvoznica hrane.Po podatkih Sursa imamo približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, ki imajo živino, od tega pa le 231 kmetijskih podjetij. Na eno kmetijo pri nas v povprečju pride 12,8 hektara, za dejansko pridelavo hrane pa je namenjenih 6,9 hektara. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, pa so omejena.
Primerjava s preteklimi obdobji in EU
V obdobju pred vstopom v EU (2000-2003) je bila Slovenija samooskrbna z mlekom, skoraj 100-odstotno samooskrbna pa je bila z jajci in mesom. V obdobju po vstopu v EU (2004-2013) se je znižala stopnja samooskrbe z mesom, krompirjem in sadjem, višja pa je bila stopnja samooskrbe z žiti. Stopnja samooskrbe s krompirjem in sadjem je bila nižja zaradi zmanjšanja obsega pridelave in vpliva ekstremnih vremenskih razmer. Znižala se je tudi stopnja samooskrbe z mesom, in sicer zaradi zmanjšanja proizvodnje prašičjega mesa, ki je upadla zaradi počasnih strukturnih sprememb, nekonkurenčnosti ter cenovnega pritiska cenejšega uvoza tujega prašičjega mesa. Leta 2014-2018 je bila Slovenija samooskrbna z mlekom ter govejim in perutninskim mesom. Največji primanjkljaj je bil pri sadju, zelenjavi, krompirju in prašičjem mesu.
Države članice Evropske unije (EU-18) so v povprečju samooskrbne z žiti. Slovenija se glede samooskrbe z žiti uvršča v spodnjo tretjino držav EU-18 (v letu 2018 na 14. mesto; 17 %).
Vzroki za nizko samooskrbo z rastlinsko hrano
Kot razlog za nizko samooskrbo z rastlinsko hrano gre izpostaviti tri dejavnike:
1. Geografske značilnosti
Prvi dejavnik za nizko samooskrbo predstavljajo geografske značilnosti, kot so razgiban teren, velike gozdne površine, podnebje, razpršena poselitev in majhna kmetijska posestva. Zaradi tega je v Sloveniji malo velikih površin, primernih za intenzivno poljedelstvo. Slovenija v desetletjih po drugi svetovni vojni izgubila znaten obseg kmetijskih površin, saj jih je namenila razvoju drugih gospodarskih panog, poselitvi ter prometni in drugi infrastrukturi. S tem je država omejila možnosti za zagotavljanje lastne prehranske varnosti.
2. Živinoreja, ki se bolj izplača
Zaradi geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter razmer na trgu je za slovenskega kmeta živinoreja večinoma najbolj ekonomsko smotrna izbira. Zato se mnogim kmetom bolj izplača gojiti rastline za krmo živali kot za prehrano ljudi. Ob tem velja opozoriti na podatek, da za pridelavo 1 kilograma govedine potrebujemo kar 70-krat več zemlje kot za 1 kilogram zelenjave. Uspeh slovenske živinoreje ima tako za posledico, da rodovitno zemljo namesto za neposredno prehrano ljudi uporabljamo za pridelavo živalske krme.
3. Kupec, ki išče najnižjo ceno
Slovenski kmet cenovno ne more konkurirati velikim plantažam v Italiji, Franciji, Španiji ter vzhodnoevropskih državah. Prav tako ne more konkurirati industrijskemu načinu pridelave zelenjave, za katerim stojijo megakorporacije in multinacionalke. Ker je slovenski potrošnik zelo občutljiv na cene živil, trgovine zato naročajo predvsem zelenjavo, sadje in žita, ki so cenejši. Slovenski kmet ima tako veliko težavo prebiti se na prodajne police trgovskih verig, saj s ceno ne more konkurirati tujim proizvajalcem.
Izzivi in rešitve za povečanje samooskrbe
Medtem ko na geografske danosti ne moremo vplivati, pa lahko potrošniki vplivamo na to, da ohranimo doseženo stopnjo samooskrbe pri govedini, perutnini, mleku in jajcih ter poskrbimo za to, da se bo slovenskemu kmetu spet splačalo ukvarjati tudi s pridelavo rastlinske hrane, s čimer bomo pripomogli k večji samooskrbi tudi na področju zelenjave, sadja in žit.
Vloga potrošnika in podpora lokalnemu
Ko se naslednjič znajdemo pred nakupovalno polico v trgovini, zato izberimo slovenske mlečne izdelke, slovenska jajca, slovensko meso ter slovensko zelenjavo, sadje in žita. Za izdelke domačih kmetov, ki jih trgovske verige ne uvrščajo v svojo ponudbo, se lahko obrnemo neposredno na pridelovalce. Mnoge med njimi najdemo tudi na lokalnih tržnicah ter v ponudbah specializiranih trgovin. Slovenska hrana je kakovostna in - predvsem tista, pridelana na ekološki način - tudi bolj zdrava od uvožene industrijsko pridelane in predelane hrane. Razmere, v katerih smo se znašli ob epidemiji koronavirusa, dokazujejo, kako pomembna je za državo samooskrba s hrano. Zato kupujmo lokalno. Slovensko. Podprimo domačega kmeta in slovenske mlekarne, mesnice in druge predelovalce. Le tako bomo na dolgi rok manj odvisni od industrijsko pridelane in predelane hrane iz uvoza.
Ne pozabimo pa tudi na okolje ter naše zanamce. Kajti do okolja je najbolj prijazna tista hrana, ki prepotuje najkrajšo pot od kmetije do krožnika. In to je lokalno pridelana hrana, hrana slovenskega kmeta in domačih predelovalcev. Zato podprimo in kupujmo domače.
Primer podpore lokalnim kmetijam: Mlekarna Krepko
Mlekarna Krepko sodeluje z lokalnimi kmetijami in zaposluje lokalno prebivalstvo. Leta 2007 so ekološki način življenja prenesli tudi v poslovanje. Kupcem so želeli ponuditi ekološke izdelke, zato so k sodelovanju povabili 5 lokalnih kmetij. Te so z njihovo pomočjo začele proizvajati ekološko mleko, Mlekarna Krepko pa se je zavezala k odkupu vsega njihovega mleka. S tem so postali prva ekološka mlekarna v Sloveniji. Z izbiro izdelkov Mlekarne Krepko tako poskrbite za svoje zdravje in hkrati podpirate lokalno pridelano hrano.
Državne strategije in izzivi
V primeru izrednega, dlje trajajočega dogodka, bi se verjetno aktivirali vse kmetijske površine, vrtovi, ohišnice. Prebivalci bi si poskušali zagotoviti čim višjo stopnjo lastne oskrbe. Kljub vsemu pa ne bi zmogli (vsaj ne takoj in ne na kratek rok) zagotoviti življenjskega standarda, raznolikosti prehranske izbire in količin, kot so jih prebivalci Slovenije vajeni. Slovenija bi se v primeru dlje trajajoče krize, ki bi omejila pretok blaga, storitev, spopadla s težavami pri zagotavljanju prehranske varnosti zaradi primanjkljaja kmetijskih zemljišč (imamo le 0,08 ha njivskih površin na prebivalca) in velike uvozne odvisnosti na področju vmesnih surovin, kot so krma za živali, fitofarmacevtska sredstva, goriva za pogon kmetijskih strojev, mineralna gnojila, protimikrobna zdravila in semena.
Problem pomanjkanja semen
Težava bi se pojavila tudi pri oskrbi s semenom za nove posevke, saj Slovenija tudi na tem področju ni samooskrbna. Pridelava uradno potrjenega semena je v zadnjih letih upadla za več kot 50 odstotkov, na zgolj 995 hektarov v letu 2021. Čeprav se je v letih 2022 in 2023 pridelava semena rahlo povišala, to ni dovolj, da bi se Slovenija približala samooskrbi. Največ se pridelujejo semena žit (60-odstotni delež). Za slovenski trg pridelamo dovolj semena konoplje, oljne ogrščice in oljne repice, samooskrba s semenom ječmena, ovsa, tritikale, ajde in pšenice pa ni zadostna. Z domačo pridelavo semena koruze lahko posadimo le dva odstotka njiv, namenjenih pridelavi te poljščine, s pridelavo semenskega krompirja pa pokrijemo le devet odstotkov potreb po tem semenu.
Ogljični odtis in trajnostni pristop
Preskrba države s hrano je povezana tudi z njenim ogljičnim odtisom, saj nižja stopnja samooskrbe zahteva večji uvoz hrane, kar vpliva na večji ogljični odtis. Nasprotno pa višja stopnja samooskrbe pozitivno vpliva na prehransko varnost in prispeva k izpolnjevanju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Za boljšo odpornost v kriznih časih je tako nujna gradnja močnih prehranskih verig, kar v dokumentu Prehranska varnost v izrednih razmerah ugotavlja tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To vključuje pridelavo, predelavo, skladiščenje in distribucijo.
Pretirana uporaba pesticidov in drugih kemikalij, neustrezno ravnanje s tlemi, neustrezna poraba vode prinašajo negativne posledice, katerih ceno bodo plačale prihodnje generacije. Zato ni dovolj, da le pridelamo hrano, ki jo potrebujemo za življenje, pridelovati jo moramo tako, da bodo lahko naše delo nadaljevali naši zanamci. Trajnostna hrana mora zadostiti človekovim potrebam po hranilih in obenem čim manj vplivati na okolje in prostor.
Brokoli: dragocena zelenjava za zdravo prehrano in samooskrbo
Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembno je zdravje, in živi po načelu bolje preprečiti kot zdraviti. Zdravje in dobro počutje vzdržujemo z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. Zdrave prehrane pa seveda ni brez zelenjave. Brokoli je zelenjava, ki zaradi svojih ugodnih vplivov na zdravje postaja čedalje bolj priljubljena in lahko pomembno prispeva k večji samooskrbi z rastlinsko hrano.
Kratek zgodovinski pregled
Brokoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je rastlina, ki spada v družino križnic. Uvrščamo ga v družino križnic (Brassicaceae), kamor spadajo tudi cvetača, zelje, brstični ohrovt in drugi. Nad brokolijem so bili očarani že stari Rimljani, ki so ga imenovali tudi pet zelenih Jupitrovih prstov. Jedli so ga s smetano, z vinom, začimbami. O gojenju in uporabi brokolija je pisal tudi italijanski naravoslovec in pisatelj Plinij starejši (23 do 79 n. št.). Sin rimskega cesarja Tiberija, Drusus, je tako oboževal brokoli, da ves mesec ni jedel nič drugega kot samo brokoli. Brokoli so civilizacije Perzije in Kitajske gojile že pred več kot 8000 leti. Sprva je bil Evropi znan le v Italiji. Francoska kraljica Katarina Medičejska ga je v 16. stoletju prinesla v Francijo, v Anglijo pa je prispel kot »italijanski špargelj«, v zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja pa so ga italijanski priseljenci prinesli v severno Kalifornijo. Kljub navdušujočemu opisu s strani Američana Johna Randolpha, ki je leta 1775 o brokoliju zapisal, da se »stebla se jedo kot beluši, cvetovi pa kot cvetača,« brokoli tudi pri Američanih sprva ni bil uspešen.
Vrste in opis brokolija
Na prvi pogled je brokoli podoben cvetači, le da je glava običajno temno zelena. Glavo iz cvetov, ki spominja na drevesno krošnjo, obkrožajo listi, ki pa glave ne prekrivajo tako kot pri cvetači, zato se cvetovi obarvajo zeleno. Steblo je običajno precej debelo. Obstaja več vrst brokolija. Najbolj znana sorta ima zelene cvetove, redkejše pa so sorte z vijoličastimi, belimi ali rumenimi cvetovi. Najbolj znani vrsti sta brstični brokoli, ki ima več stranskih stebel, ki so daljši in tanjši, in brokoli Calabrese, ki je dobil ime po Kalabriji v Italiji.
Gojenje in obiranje
Na vrtu je njegova vzgoja najuspešnejša spomladi in jeseni, saj takrat tvori večja socvetja kot v poletnem času. Če ga ne poberemo pravi čas, se zelene glavice razprejo v skupke rumenih cvetov. Glavice brokolija se pobira, ko so dobro izoblikovane, vendar še ne cvetijo in so še čvrste. Ko zrelejši popki prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, so te že v fazi cvetenja. Užitni so tudi listi brokolija, ki se jih lahko pripravi na enak način kot špinačo. Spomladanski pridelek se pobira konec meseca maja in v začetku junija. Jesenski pa vse do konca meseca novembra.
Hranilna vrednost in koristi za zdravje
Brokoli je nizkoenergijsko živilo in zakladnica mikrohranil. Ima nizko energijsko vrednost, le 27 kcal na 100 gramov. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate in vlaknine. Je izjemen vir vitaminov, kot so vitamin A, B1, B2 (riboflavin), B3, B5 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin) in vitamin C, ter mineralov, med katerimi so kalcij, magnezij, kalij, železo, cink, fosfor in mangan. Bogat je tudi s kromom in folno kislino. Največ pa vsebuje vitamina K, pri čemer 100 g brokolija pokrije 238 % priporočenega dnevnega vnosa.
6 zdravih dejstev o brokoliju, ki jih morda niste vedeli
Brokoli je bogat z antioksidanti (flavonoidi, karotenoidi, fenoli, indoli in sulforafani, koencim Q10), ki pomagajo pri preventivi srčno-žilnih bolezni in ščitijo telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Zaradi navdušujočega seznama snovi, brokoliju pripisujejo tudi preventivno delovanje pred številnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, osteoporoza, visok krvni tlak, menda pa uživanje brokolija zmanjša tudi možnost za nastanek očesne mrene. Nova študija je pokazala, da brokoli vsebuje določene molekule, ki lahko pomagajo zaščititi in izboljšati zdravje črevesja, s tem pa zmanjšajo tveganje za nekatere črevesne bolezni. Znanstveniki z univerze Penn State so opravili teste na miših in odkrili, da se molekule v brokoliju vežejo na receptor, ki pomaga zaščititi sluznico njihovega črevesja. Ugotovili so, da prav to sproži vrsto aktivnosti, ki vplivajo na delovanje črevesnih celic.
Shranjevanje in priprava
Pri shranjevanju brokolija je priporočljivo, da ga shranjujemo neopranega v odprti vrečki, saj odvečna vlaga spodbuja rast plesni. Lahko ga tudi zamrznemo. Uživamo lahko kuhanega, poparjenega, pretlačenega v juhah ali presnega, ki ga pomakamo v razne omake, ali v solati. Pri kuhanju je dobro vedeti, da se cvetovi kuhajo nekoliko hitreje kot peclji. Da bi se izognili razkuhanim cvetovom, je priporočljivo stebla razrezati, kar zagotavlja enakomerno kuhanje, ali pa peclje obrnemo navzdol, da cvetovi gledajo iz vode in se tako kasneje skuhajo. Da bi brokoli ob pripravi ohranil čim več hranil, ga namesto kuhanja raje popari ali prepraži, če pa ga kuhaš, to počni v zelo majhni količini vode.
Preprosti recepti z brokolijem
- Omaka iz brokolija: Brokoli operemo in razrežemo na manjše cvetove. Prelijemo z vodo (ali toliko, da skoraj prekrije brokoli) in dodamo žlico ovsenih kosmičev. Skuhamo do mehkega (približno 8-10 minut). Kuhanemu brokoliju dodamo na oljčnem olju prepražen česen (le toliko, da česen zadiši) in vse skupaj spasiramo s paličnim mešalnikom v gladko omako. Vmešamo še 2 žlici jogurta, skyra ali quarka. Po potrebi dodaj malo vode od kuhanja testenin, da dobimo lepo kremasto teksturo. Solimo in popramo po okusu.
- Brokoli s testeninami: V večjem loncu zavremo osoljeno vodo in v njej skuhamo testenine (po navodilih iz embalaže, običajno 8-11 minut). Odcedimo in prihranimo približno ½ skodelice vode od kuhanja za morebitno redčenje omake. Pripravljeno brokoli omako prelijemo preko testenin.
- Pražen brokoli z mandlji/pinjolami in sezamom: V suhi ponvi na srednjem ognju 2-3 minute prepražimo mandljeve lističe ali pinjole, da zadišijo in postanejo zlato rjavi. Sezam popražimo na suhi ponvi, brez olja, da zadiši. Česen popražimo na oljčnem olju, dodamo kuhane cvetove brokolija ter pražen sezam.
- Azijski vok z brokolijem: Na oljčnem olju prepražimo na trakce narezan por, korenje, kitajsko zelje in cvetke brokolija. Dodamo teriyaki ali sojino omako ter po želji sezam. Dodamo tanke riževe rezance in malo vode ter pokrijemo, da se rezanci skuhajo.
Kljub izjemnim lastnostim pa je brokoli še vedno premalokrat na našem jedilniku. Lahko ga jemo kar surovega, na primer v solati, mogoče pa ga je pripraviti na najrazličnejše načine. Iz njega lahko pripravimo juho, omako, ga skuhamo na pari in uporabimo za prilogo, pečemo in pražimo, kakor komu ustreza. Saj veste, kuharska domišljija je brezmejna. Nikakor pa ne smemo pustiti, da brokoli znova utone v pozabo, ampak ga aktivno vključiti v prehrano in s tem podpreti večjo samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
tags: #brokoli #samooskrbnost #slovenija