Trgovci z živili se zaradi ekonomskih in o
Spar Slovenija: Znižanje mesa pred iztekom roka uporabe in zavezanost k trajnosti
Trgovci živilskim izdelkom pred iztekom roka uporabnosti znižajo ceno iz ekonomskih in okoljskih razlogov. V času draginje in nenehnih podražitev hrane lahko potrošnik z nakupom takšnih izdelkov prihrani in hkrati pripomore k manjši količini zavržkov. Zavedanje, da odpadna hrana ni le okoljski problem, ampak tudi velik strošek, vodi trgovce k preudarnemu načrtovanju nabave izdelkov.
Praksa znižanja cen živil pred iztekom roka uporabnosti
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v letih 2022 in 2023 izvedla primerjalno ocenjevanje ponudbe živil tik pred iztekom roka uporabnosti. Osredotočili so se na hitro pokvarljive izdelke, ki po poteku roka uporabnosti "porabiti do" niso več varni za uživanje.
Ugotovitve raziskave ZPS:
- V vsaki od obiskanih trgovin je bil na voljo vsaj en tak izdelek, kar pomeni, da to prakso redno izvajajo vsi trgovci.
- Izdelki tik pred iztekom roka uporabnosti so enako varni za uživanje kot izdelki z običajnim rokom uporabnosti. Pri solatah je priporočljiva previdnost glede morebitnih nagnitih delov.
- Le desetino pregledanih izdelkov bi morali porabiti še isti dan, med njimi je bilo največ pripravljenih jedi, mesa in mesnih izdelkov.
- Popust na izdelke pred iztekom roka uporabnosti se giblje od približno 30 do 70 odstotkov. V letu 2023 so zaznali, da se popusti gibljejo od 20 do 80 odstotkov, s povprečnim popustom 36 odstotkov.
- Najnižje popuste (20 %) so v povprečju ponudile trgovine Lidl Rudnik in Lidl Štepanjsko naselje, najvišje (54 %) pa so zaznali v Hipermarketu Supernova Šiška.
- V trgovinah Lidl je bil povprečni popust 21-odstoten, medtem ko je v trgovinah Mercator in Tuš presegal 50 odstotkov.
Označevanje in postavitev izdelkov:
Ključen dejavnik pri porabi hrane z bližajočim se iztekom roka uporabnosti je po navedbah ZPS-ja, da potrošnik tovrstne izdelke jasno prepozna. To je pomembno tako z vidika varnosti hrane kot tudi z vidika zmanjševanja količine odpadne hrane.
- Klasični trgovci (Mercator, Spar, Tuš): Živila pred iztekom roka uporabnosti običajno ponujajo na posebnih policah, jasno označenih.
- Nizkocenovni trgovci (Lidl, Hofer, Eurospin): Takšna živila večinoma postavijo na običajna mesta, vendar ne na policah ne na živilih ni jasno označeno, da gre za živila pred iztekom roka uporabnosti, kar ZPS ocenjuje kot slabšo prakso.
ZPS ocenjuje, da je najbolj prijazna informacija o višini popusta tista, ki vključuje obe ceni (pred in po znižanju) ter ceno izdelka za kilogram ali liter.
Razlika med "uporabno najmanj do" in "porabiti do"
Z varnostnega vidika in za preprečevanje zavržene hrane je ključno poznavanje razlike med navedbama roka uporabnosti:
- "Porabiti do": Označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Naveden je na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Po poteku tega roka trgovci živil ne smejo več prodajati.
- "Uporabno najmanj do": Označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Običajno je naveden na ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Ta živila so pogosto užitna tudi po pretečenem datumu, če so bila pravilno shranjena.
Ravnanje trgovcev z izdelki pred iztekom roka
Trgovci živilskim izdelkom, ki se jim izteka rok uporabnosti, znižajo ceno, da bi pospešili prodajo in zmanjšali količino zavržkov. Objavljeni so odgovori petih večjih trgovcev o njihovi poslovni praksi:
- E. Leclerc: Upoštevajo interna navodila, po katerih izdelkom pred iztekom roka znižajo ceno, jih donirajo ali uporabijo za interno uporabo. Vse izdelke s pretečenim rokom izločijo, donirajo ali zavržejo.
- Spar Slovenija: Izdelke pred iztekom roka uporabnosti kupcem ponudijo po znižanih cenah in jih poskušajo odprodati. Skrbijo za rok uporabnosti skozi celotno pot izdelka in zagotavljajo, da so izdelki s krajšimi roki čim prej na policah. Za ves prehranski sortiment so vzpostavili posebna mesta z dodatnim znižanjem.
- Nespecificirani trgovci: Neprodane izdelke s pretečenim rokom zberejo v posebej hlajenih zabojnikih. Redno spremljajo prodajo in optimizirajo naročanje. Doniranje presežkov živil poteka v nekaterih večjih trgovinah.
Prizadevanja Spara Slovenija za zmanjšanje živilskih odpadkov
Spar Slovenija si na različne načine prizadeva, da je presežkov hrane čim manj, saj je to pomembno tako z ekonomskega kot etičnega vidika. Strategijo prilagajajo tudi trajnostni okoljski politiki.
Ključni ukrepi Spara:
- Optimalno naročanje: V fazi naročanja skrbijo za optimalne količine živil in s tem za minimalna vračila dobaviteljem.
- Znižanje cen: Izdelkom, ki se bližajo izteku roka uporabnosti, že nekaj dni prej znižajo cene in jih izpostavijo s posebno oznako "Spoštujmo hrano".
- Donacije: V Sparu se trudijo, da čim več viškov hrane donirajo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami. Od leta 2014 sodelujejo z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 - Slovenija, od leta 2020 s humanitarnim društvom Hrana za življenje (Food for Life Slovenija) in Slovensko filantropijo, od leta 2021 pa še z Društvom Krog 9. Leta 2022 so v dobrodelne namene prispevali hrano v skupni vrednosti več kot 1,2 milijona evrov.
- Ravnanje z neprodanimi izdelki: Neprodane izdelke s pretečenim rokom zbirajo v posebnih hlajenih kontejnerjih, za odvoz pa poskrbijo ustrezni izvajalci.
- Izobraževanje zaposlenih: Pri upravljanju odpadne hrane strogo sledijo pravilnikom, zaposlene pa o tem tudi redno izobražujejo.
- Ozaveščanje kupcev: V sklopu dolgoletne pobude "Hrana ne sodi v smeti" pripravljajo uporabne nasvete, delijo ideje in recepte za čim boljši izkoristek hrane v gospodinjstvu.
Pomen lokalne pridelave in samooskrbe s hrano
Spar Slovenija se močno zaveda prednosti lokalne pridelave in samooskrbe z živili. Prizadevajo si za povečevanje deleža lokalnih izdelkov na svojih policah.
Zaveze Spara k podpori lokalnih pridelovalcev:
- Teden slovenske hrane: Spar se je pridružil pobudi ob Tednu slovenske hrane (vsak tretji teden v novembru), katerega namen je spodbujanje k nakupovanju in uživanju lokalno pridelane hrane ter k pripravi tradicionalnih slovenskih jedi.
- Delež slovenskih izdelkov: Več kot dve tretjini izdelkov na policah Sparovih trgovin prihaja iz Slovenije.
- Sodelovanje s pridelovalci: V letu 2023 so odkupili približno 2400 ton več sadja in zelenjave kot v letu 2019. Skupaj s pridelovalci načrtujejo pridelavo in povečujejo število dolgoročnih pogodb.
- Slovensko meso 4SI: Na vseh postrežnih oddelkih Spar ponuja izključno slovensko meso z oznako kakovosti 4SI, ki zagotavlja poreklo, vzrejo in pripravo v Sloveniji ter najvišjo kakovost. Kratke dobavne poti prispevajo k večji svežini in kakovosti.
- Ribe Ribogojnice Fonda: V ribarnicah ponujajo visoko kakovostne in sveže ribe Ribogojnice Fonda.
- Lokalne dobrote: V nekaterih trgovinah (npr. INTERSPAR v mariborskem Europarku) imajo poseben oddelek "Lokalne dobrote, naš ponos", ki ponuja izdelke lokalnih dobaviteljev iz neposredne bližine trgovine.
- Projekt Štartaj Slovenija: Sodelujejo z mladimi pridelovalci iz vse Slovenije in jim ponujajo prostor na prodajnih policah, s čimer nadgrajujejo domača živila v inovativne izdelke.
Problem odpadne hrane v Sloveniji
Hrana je predragocena, da bi končala v smeteh. Kljub temu se v Sloveniji zavrže veliko hrane, kar predstavlja tako ekonomski kot okoljski problem.
Statistični podatki o odpadni hrani (po podatkih Statističnega urada RS):
- V Sloveniji smo v letu 2021 zavrgli okoli 143.000 ton hrane.
- Največ (53 %) odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (okoli 68 kg na prebivalca letno).
- V gostinstvu in strežbi se zavrže približno 28 % hrane, v trgovini z živili 10 % in pri proizvodnji hrane 9 %.
- Kar 38 % zavržene hrane naj bi bilo še užitne.
Vpliv odpadne hrane na okolje:
Za pridelavo in predelavo hrane se porabijo ogromni naravni viri in energija. Krčenje gozdov, poraba vodnih virov, fosilnih goriv in električne energije za pridelavo, predelavo, shranjevanje in transport prispevajo k okoljskim obremenitvam. Če bi bila 'odpadna hrana' država, bi bila tretji največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu.
Cilji in priporočila:
- OZN je pozvala k prepolovitvi količine odpadne hrane na svetovni ravni do leta 2030.
- EU si prizadeva za zmanjšanje zavržene hrane za 30 % na prebivalca v gospodinjstvih, gostinstvu in trgovini, ter za 10 % v predelavi in proizvodnji glede na leto 2020.
Nasveti za zmanjšanje odpadne hrane v gospodinjstvih:
- Vnaprej načrtujte tedenske jedilnike.
- Naredite si seznam pred nakupovanjem živil.
- Izbirajte sezonska in lokalno pridelana živila.
- Uporabite pripravljeno jed za več obrokov.
- Poskrbite za kompostiranje odpadnih živil.
- Kupujte živila pred iztekom roka uporabnosti le, če jih boste resnično uporabili.