Obsežna monografija avtorja Božidarja Premrla z naslovom "Kraški kruh. Vas Kopriva - njeni kamnolomi in kamnarji" obravnava raznovrstne vidike kamnarstva in kulture kamna v pomembnem kraškem kamnarskem središču vasi Kopriva in sosednjih Brjah na Krasu ter na njegovem vplivnem območju v zadnjih dveh stoletjih. Knjigo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v sodelovanju z Založbo ZRC, in je izšla 1. septembra 2016 s 432 stranmi.
O avtorju Božidarju Premrlu
Božidar Premrl se je rodil 3. februarja 1947 v Vipavi. Že več kot četrt stoletja se posveča predvsem raziskovanju kamnite dediščine in njenih ustvarjalcev na celotnem območju Primorske, vključno z območji onkraj meje med Slovenijo in Italijo. S knjigo "Kraški kruh" avtor nadaljuje serijo člankov in knjig, ki obravnavajo tematiko kamnarstva na območju Primorske, od Pivke in Košanske doline prek Brkinov in Kraškega roba do Krasa in Vipavske doline, ter postopoma zapolnjuje vrzeli na tem področju kulturne zgodovine. Je avtor sedemnajstih knjig, med katerimi so nekatere:
- "Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov: Brkinov, Krasa in Istre" (2005)
- "Turni, teri, lajblci, preslice. Zgodbe zvonikov s Krasa in okolice" (2007)
- "Kladvo Pouleta Hadasovega. Kamnosek Pavel Puppis - Hadasov iz Tomaja in njegova dela" (2008, 2015)
- "Podpisano s srcem. Kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja. Repentabor - Sežana - Opčine - Griže na Vrheh" (2014)
V Premrlovih knjigah lahko zasledimo kronološko rdečo nit, ki zajema obdobje od sedemnajstega do dvajsetega stoletja.
Knjiga "Kraški kruh" - Nastanek in Vsebina
Naslov "Kraški kruh" si je avtor sposodil od Koprivca Milka Matičetovega, ki je zbral bogastvo imen za narcise ali ključavnice, cvetlice, ki vsako pomlad odevajo kraške travnike v praznično belino. Delo je rezultat petindvajsetletnih terenskih in arhivskih raziskav, ki jih je Božidar Premrl izvajal od leta 1990, ko je prvič obiskal Koprivo. Gradivo je zapisoval pri starejših domačinih, ki so delali v kamnolomih ali kamnoseških delavnicah, in pri tistih, ki so znali pripovedovati stara izročila. Poleg Koprive in Brij je obiskal tudi številne druge kraške vasi in se pogovarjal z ljudmi, ki so hodili delat v koprivske kamnolome, predvsem v kamnolom na Kremeniku.
Ključni vsebinskih sklopi monografije
Monografija prinaša bogato in kompleksno vsebino, razporejeno v naslednje vsebinske sklope:
- Zemljepisni in zgodovinski oris: Umešča tamkajšnjo arhitekturo in kamnarsko dejavnost v prostor in čas, s poudarkom na zadnjih dveh stoletjih.
- Opisi arhitekture: Predstavlja značilnosti arhitekture v obeh vaseh, vključno z nekdanjimi stavbami s kamnito in slamnato kritino, ki so danes ohranjene le še za vzorec.
- Kamnoseški izdelki in znamenitosti: Natančno opisuje izdelke in znamenitosti, s posebno pozornostjo do napisov, vklesanih v kamen, in oseb, o katerih govorijo.
- Geološki podatki in kamnolomi: Predstavlja geološke podatke o kamninah na območju Koprive, kjer se stikajo kar tri geološke formacije, ter ljudsko znanje o njih. Vključen je opis lokacij in zgodovine približno dvajsetih nekdanjih kamnolomov in odkopov ter tradicionalnih načinov in tehnik ročnega pridobivanja in obdelovanja kamna.
- Življenjske zgodbe kamnarjev: Obsega življenjske zgodbe kar 235 kamnarjev iz Koprive in z Brij ter kamnarjev iz drugih vasi, ki so delali v koprivskih kamnolomih in delavnicah v zadnjih dvesto letih. Življenjepisi so opremljeni z vsemi poglavitnimi osebnimi podatki ter govorijo o njihovih poklicnih karierah, delovnih postopkih in rezultatih dela.
- Izdelki iz koprivskih kamnov: Pregleden prikaz izdelkov iz koprivskih kamnov in dela koprivskih kamnarjev v številnih drugih krajih Primorske in Slovenije.
Kamnolomi in Kamnoseki Koprive
Vas Kopriva z bližnjimi Brjami je bila s svojimi kamnolomi eno najpomembnejših žarišč kamnoseške obrti. Kraška planota, znana kot matični Kras, že od nekdaj slovi kot dežela kamna, kar potrjuje tudi izvor imena "Kras" iz prastare indoevropske besede karra, ki pomeni "kamen". Ta prevladujoča naravna dobrina je še pred stoletjem zagotavljala preživetje skoraj vsaki kraški družini.
Božidar Premrl je poudaril, da je "iz časa zadnjih dvesto let samo iz okolice Koprive znana lokacija vsaj 35 kamnolomov in odkopov, v katerih so lomili gradbeni in kamnoseški kamen ali skrile za strešno kritino, verjetno pa je bilo manjših odkopov še precej več."
Med koprivskimi kamnolomi je bil največji kamnolom Kremenik, ki je deloval med letoma 1920 in 1961, pridobivanje kamna pa naj bi se tam začelo že okoli leta 1900. Leta 2014 so ga ponovno odprli. Gabrijel Jeram, eden izmed kamnarjev in pomemben vir podatkov za knjigo, je povedal, da je bil kamen iz Kremenika na dobrem glasu kot zelo uporaben zaradi obilice kremena in s tem odpornosti. Sam je bil osebno udeležen pri uporabi tega kamna pri gradnji slovenske skupščine (1954-1959), kjer so uporabili le domači kamen iz vseh slovenskih pokrajin.
Knjiga "Kraški kruh" se nanaša predvsem na devetnajsto in dvajseto stoletje, s poudarkom na vseh kamnarjih - kamnolomcih, kamnosekih ter kamnolomskih težakih in težakinjah v Koprivi in sosednjih Brjah, kot tudi na delavcih iz drugih kraških vasi, ki so hodili delat v koprivske kamnolome, zlasti na Kremenik. Vplivno območje kamnarstva iz Koprive je segalo od Primorske do osrednje Slovenije z Ljubljano in vse do Jesenic na Gorenjskem.
Metode raziskovanja in znanstveni doprinos
Božidar Premrl tematiko obravnava pretežno iz etnološkega zornega kota, ki ga v posameznih poglavjih dopolnjuje z dognanji in metodami umetnostne zgodovine, zgodovine arhitekture in krajevne zgodovine, z epigrafskimi analizami ter, v sodelovanju z geologi, tudi z rezultati in spoznanji te stroke. Podatki, pridobljeni iz ustnih in pisnih virov ter terenskih ogledov, so bili vsestransko preverjani in omogočajo nadaljnjo preverljivost z obsežnim znanstvenim aparatom.
Z uporabo primerjalnih metod je avtor prišel do pomembnih ugotovitev in odkritij za zgodovino kamnarstva na tem območju. Po značilnih kamninah iz določenih koprivskih kamnolomov mu je uspelo prepoznati številne izdelke in orisati obseg vplivnega območja. Prav tako je po oblikovnih, stilnih in kamnoseških značilnostih izdelkov iz kamna identificiral in atribuiral veliko število doslej anonimnih del posameznih koprivskih kamnosekov, s čimer jim je vrnil avtorsko ime.
Pri kamnoseških izdelkih z napisi je uspešno uporabil tudi epigrafsko primerjalno metodo, s katero je na podlagi oblike vklesanih črk in števk uspel identificirati enega najstarejših kamnosekov v Koprivi in mu pripisati številne portone in portale na Krasu in na Vipavskem.
Živost, sočnost in lokalni kolorit daje knjigi bogato ustno izročilo pripovedovalcev, ki so zgodbe starih časov pripovedovali v pristni domači govorici. V knjigi so pogosti dobesedni citati iz njihovih ust ter številne narečne in žargonske besede, povezane s kamnarskim delom in življenjskim okoljem, ki so razložene v obsežnem slovarju na koncu dela.
Življenje in voda na krasu - ŽIVO - izobraževalno dokumentarni film
Odmevnost in Pomen dela
Monografija je še posebej pomembna, ker vrača imena doslej pretežno anonimnim kamnoseškim dosežkom, ki so bistvene in reprezentativne sestavine slovenske nepremične in premične kulturne dediščine. Knjiga o Koprivi, njenih kamnolomih in kamnarjih se odlikuje z enciklopedično širino, natančnimi in izčrpnimi prikazi tematike, z bogatim znanstvenim aparatom, bibliografijo in velikim številom fotografij.
Knjiga je bila prvič predstavljena v Koprivi 24. julija ob praznovanju župnijskega zavetnika svetega Elije, nato pa še 10. septembra v Dutovljah. Na predstavitvi v Koprivi je bilo prodanih kar 150 izvodov knjige, kar kaže na izjemen interes lokalne skupnosti. Božidar Premrl je izrazil veliko zadovoljstvo nad sprejemom knjige pri bralcih, saj je delo, s katerim so bili založbi praktično že povrnjeni stroški, naletelo na izjemno pozitiven odziv. Knjiga je bila ob izidu skoraj pošla, kar priča o njeni redkosti in priljubljenosti med bralci in strokovnjaki.
