Gojenje domačih sort krompirja: nasveti za bogato žetev

Krompir (Solanum tuberosum) je ena izmed najbolj priljubljenih in razširjenih vrtnin po vsem svetu, ki zlasti v slovenskem prostoru zaseda posebno mesto na krožnikih. Ta pomemben del prehrane izvira iz Južne Amerike, kjer so ga domačini gojili tisoče let, preden je v 16. stoletju prišel v Evropo po španski kolonizaciji. Od takrat je postal eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov, saj je enostaven za gojenje in bogat vir ogljikovih hidratov. Čeprav je gojenje krompirja relativno preprosto, je ključno razumeti nekaj trikov in tehnik za optimalen pridelek.

Priprava tal in sajenje

Priprava tal

Pravilna priprava tal je ključnega pomena za uspešno gojenje krompirja. Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so le-ta lahko dostopna. Tla morajo biti dobro odcedna in blago kisla, s pH 6,0 ali celo 5,5. Za krompir so prava organska gnojila, saj ima visoke potrebe po kaliju in zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono.

Zemljo za sajenje krompirja je najbolje pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Priporoča se globoko rahljanje tal, še posebej lahkih peščenih tal, pred sajenjem. Težka ilovnata tla je priporočljivo globoko rahljati že v jeseni, postopek pa ponoviti spomladi, s čimer se zagotovi bolj rahla in zračna gredica. Organsko gnojilo, bogato s kalijem, je priporočljivo zadelati v tla do 20 cm v globino.

Izbira semenskega krompirja

Izbira prave sorte krompirja in kakovostnega semenskega materiala je ključna za uspešno sajenje. Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, je bolj odporno proti hladnim pomladim in zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek. Za zgodnje sajenje vrtičkarji naj sadijo debele gomolje, saj ima rastlina tako več energije za začetno rast in je manj občutljiva na izpad pridelka. Če imajo gomolji dolge, razpotegnjene svetle poganjke, niso primerni za sajenje; takšne poganjke potrgamo in gomolje ponovno nakalimo.

Nakaljevanje gomoljev

Nakaljevanje gomoljev krompirja pred sajenjem bo izboljšalo uspeh pridelave, saj lahko s tem povečamo zgodnost zgodnjih sort za okoli 14 dni. Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti in jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo.

• Zgodnje sorte: Nakaljujemo jih pri višjih temperaturah (optimalno 15-18 °C). Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm).
• Poznejše sorte: Priporočamo nakaljevanje pri nižjih temperaturah, kar traja dlje časa in vzkali več očes.

Pomembno je izbrati zdrave gomolje, brez poškodb in gnilobe, ter zagotoviti dobro zračnost okoli gomolja, da preprečimo gnitje. Gomolji morajo biti rahlo vlažni, vendar ne smejo biti potopljeni v vodo.

Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu.

Pravilni čas sajenja

Za uspešno rast krompirja je ključnega pomena, da s sajenjem ne hitimo in počakamo na ustrezno temperaturo zemlje, ki naj bo nad 8 °C. V osrednji Sloveniji je optimalni čas za sajenje krompirja začetek aprila, ko temperatura zraka redno presega 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter na Primorskem pa lahko s sajenjem pričnemo nekoliko prej. Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta.

Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek.

Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V primeru hladne pomladi je pridelek nekoliko kasnejši, saj krompir pri temperaturi med 5 in 10 °C ne raste, ampak samo vegetira. Tudi za zelo zgodnje sorte, kot je 'Arrow', velja obvezno sajenje v topla tla, ogreta na 8 do 10 °C, saj je tako krompir bolj vitalen in odporen na stresne razmere. Če pričakujemo ohladitve, ga v času vznika pokrijemo z loki in belo vrtno tkanino (nizki tuneli).

Globina in razdalja sajenja

Pogosta napaka je preplitvo ali pregloboko sajenje krompirjevih gomoljev. Idealna globina sajenja je približno 10-15 centimetrov pod površino tal. Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal.

• Plitvo sajenje: debelina plasti tal, ki pokriva gomolje, je od 0 do 2 cm. Priporočljivo je, ko sadimo fiziološko stare gomolje, slabo skladiščene, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko.
• Srednje globoko sajenje: 2 do 5 cm.
• Globoko sajenje: več kot 5 cm.

Na splošno velja: čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene.

Mali pridelovalci (vrtičkarji) pogosto sadijo krompir pregosto, kar povzroči manjši pridelek, drobnejše gomolje in večjo izpostavljenost glivičnim boleznim. Pri normalni debelini semena 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti ter od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m².

• Razdalja med gomolji krompirja naj bo 30 cm za zgodnji krompir in 40 cm za pozni krompir.
• Brazde naj bodo med seboj razmaknjene za vsaj 70 centimetrov.

Sajenje krompirja v posode in vreče

Sajenje krompirja v prostorne sadilne vreče ali posode je odlična rešitev za manjše prostore, urbano vrtnarjenje, ali pa za tiste, ki nimajo vrta. Za sajenje boste potrebovali posode ali sadilne vreče, gomolje, kakovosten substrat za vrtnine in zalivalko. Uporabite majhne gomolje in posadite en gomolj na lonec na globino približno 10 cm. Pomembno je poskrbeti, da ne bo prišlo do zastajanja vode - za to v korito položite koščke gline ali pesek, nato pa ga napolnite s prstjo za sajenje. Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena.

Alternativni načini sajenja

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine:

• Sajenje v slamo: Krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15-20 cm).
• Sajenje pod seno: Podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno.
• Francoski način sajenja: Pri tem načinu ni treba pripravljati tal za sajenje z oranjem. Gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame. Pred zastiranjem pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet (npr. konjski gnoj v obliki pelet). Po sajenju ni potrebe po osipavanju ali okopavanju. Debel sloj slame zaustavi rast plevelov. Ob spravilu pridelka slamo le odgrnemo in poberemo gomolje, ki rastejo na dosegu roke. Gomolji so ob spravilu brez zemlje, lepega videza, zdravi in kakovostni. Takšen način pridelave krompirja priporočamo vsem, ki si želite olajšati delo s krompirjem.

Nega in vzdrževanje med rastjo

Zalivanje in gnojenje

Krompir potrebuje redno in dosledno zalivanje, še posebej v obdobju intenzivne rasti in ko se gomolji začnejo razvijati. Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Če so temperature visoke (nad 24 °C) v primeru suše, je zalivanje nujno, da se oblikujejo gomolji.

Krompir potrebuje dobro pognojena tla z več dušika, fosforja in kalija. Prvo gnojenje bi morali izvesti že ob sajenju. Pretirano gnojenje lahko povzroči preveč bujno rast rastlin na račun pridelka gomoljev, medtem ko premalo gnojenja lahko privede do pomanjkanja hranil in manjšega pridelka. Pri sajenju je pomembno upoštevati priporočila za gnojenje glede na vrsto tal.

Univerzalno gnojilo preprečuje kopičenje fosfatov v tleh, izboljša obarvanost listov in poveča izkoristek sončne energije za bolj učinkovito fotosintezo. Gnojilni učinek takšnega gnojila traja med 7 in 10 tednov, pri čemer je dovod hranil postopen in prilagojen potrebam rastline. Redno dognojevanje z organskimi gnojili z mikorizo bo poskrbelo za zdravo rast in obilne plodove.

Osipanje krompirja

Ko bodo rastline pognale iz zemlje in dosegle višino približno 15 centimetrov, jih je potrebno obdati z zemljo iz prostorčkov med vrsticami. To dejanje, imenovano osipanje ali ogrinjanje, je treba ponoviti po potrebi. Poskrbite, da svetloba ne bo osvetlila gomoljev, saj se v nasprotnem primeru lahko na krompirjih pojavijo zeleni predeli z visoko vsebnostjo solanina, ki je toksičen. Tako boste zagotovili tudi bogato žetev.

Kolobarjenje

Za uspešno pridelovanje krompirja ne smemo pozabiti na kolobar. Ta mora biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, kar pomeni, da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Z upoštevanjem kolobarja se zmanjša pojav bolezni in škodljivcev, saj se zmanjša prisotnost patogenov v tleh.

Svetuje se, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico. Če imate v kolobarju kapusnice, dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija smrdi nekaterim talnim škodljivcem, ki bodo zato naredili manj škode.

Bolezni in škodljivci

Preventiva

Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazimo majhno spremembo, ukrepamo takoj. Za preprečevanje okužb s krompirjevo plesnijo je pomembno slediti določenim preventivnim ukrepom, kot so uporaba certificiranega semenskega krompirja, vzdrževanje pestrega kolobarjenja in zmanjšanje gostote rastlin v nasadu. Veliko manj težav imamo s krompirjem, če blizu ne sadimo paradižnika.

Plevel povzroča težave po vzniku krompirja pod prekrivko. Redno odstranjevanje plevela je ključno, da se rastline ne borijo za hranila in vodo. Priporoča se tudi sajenje sadik jajčevca blizu krompirja, saj privablja koloradskega hrošča in se šele potem hrošč preseli na krompir. Posadite lahko tudi sadike špinače, saj z izločanjem saponinov pospešujejo rast.

Ekološko organsko gnojilo, ki deluje kot insekticid, lahko preprečuje prisotnost strun, polžev, majskih hroščev in koloradskega hrošča. Najboljši rezultati za sajenje krompirja in doseganje velike količine pridelka z malo težavami se dosežejo z gnojenjem dvakrat letno, spomladi in poleti, saj se na ta način preprečuje prisotnost škodljivcev v tleh.

Najpogostejše bolezni

• Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans): Najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopljemo, da ne povečamo škode.
• Črna pegavost krompirjevih listov: Listje z veliko pegami rumeni in pospešeno odpada, na gomoljih se pojavijo vdrte temne oplutenele pege.
• Bela noga krompirja: Gomolji so drobni in gnijejo že na njivi.
• Črna noga krompirja: Okuženi gomolji imajo okoli popka in očes temne pege.
• Virusne bolezni: Prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu.

Najpogostejši škodljivci

• Strune (žičniki): Ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti.
• Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata): Eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Koloradski hrošč bolj prizadene srednje pozne in pozne sorte krompirja in je manj prisoten na zelo zgodnjih sortah.

Naravne metode zatiranja

Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi posesajo.

Za zaščito krompirja pred strunami se lahko poslužujemo postavljanja prerezanih jabolk ali uporabe vab, ki privabljajo odrasle samčke hrošča pokalice. Feromonska vaba privablja samčke v past, s čimer se prepreči nastanek nove generacije ličink. Ker pa ima hrošč dolg razvojni krog (3 do 5 let), bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, zato je dolgoročna in trajna rešitev ključna. Feromon v vabi deluje do 3 mesece, nakar se zamenja samo stara ampula z novo.

Za boj proti trdovratnim boleznim na krompirju se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Za izdelavo pripravka potrebujemo 4 litre deževnice, v katero zmešamo 20 g sode bikarbone, dodamo 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja, 15 kapljic eteričnega olja cimeta in kapljico detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešamo, pretresemo in poškropimo. Škropiti je najbolje začeti že pred začetkom poletja. V primeru prvih znakov bolezni porežemo vse okužene dele rastline in škropimo tri dni zaporedoma.

Obiranje in skladiščenje

Obiranje

Krompir je običajno pripravljen za obiranje, ko listje porumeni in odmre. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Obiranje poteka ročno ali z orodjem, pri čemer je pomembno, da ne poškodujemo gomoljev. Glavni posevek krompirja izkopljite ob lepem vremenu in ga pustite 24 ur na tleh, da se kožica na gomoljih utrdi. V primeru, da morate nujno izkopati krompir v mokrem vremenu, ga za nekaj dni prestavite v temen - zračen prostor. Tam se bo kožica gomolja osušila, ampak gomolj pa bo izgubil nekaj odvečne vode. Ne pozabite pregledati krompirjevih gomoljev, kajti poškodovani pričnejo gniti.

Najzgodnejšo sorto krompirja lahko poberemo 55 do 60 dni po sajenju, če ga sadimo v topla tla. Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin, kot so brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.

Skladiščenje

Pravilno skladiščenje zagotavlja, da bo krompir ostal svež in uporaben več mesecev.

• Idealna temperatura: Za shranjevanje krompirja je idealna temperatura okrog 6 °C. Če temperatura pade pod 4 °C, se škrob pretvori v sladkor, kar krompirju da sladek okus. Ta proces je reverzibilen, saj se sladkor pri sobni temperaturi lahko spremeni nazaj v škrob.
• Skladiščni prostor: Najbolj primeren prostor za shranjevanje krompirja doma je hladna klet z visoko zračno vlažnostjo. Klet mora biti dobro prezračevana.
• Izbira gomoljev: Za dolgotrajno skladiščenje izberemo zdrave gomolje brez bolezni.
• Skladiščenje v temi: Krompir hranimo v temi, da preprečimo kaljenje in pojav zelenih predelov, ki vsebujejo solanin.

Pregled sort krompirja

Tipi krompirja glede na uporabo

Glede na uporabo pri kuhanju, lahko sorte krompirja razvrstimo v štiri osnovne tipe:

• TIP A: Idealen za pripravo solat. Ti gomolji so čvrsti, se ne razkuhajo in imajo fino, drobnozrnato meso. So odlična izbira za jedi, kjer želimo, da krompir ohrani svojo obliko in teksturo.
• TIP B: Predstavlja vsestranski krompir, ki je precej čvrst, delno moknat, s srednje čvrsto in razmeroma drobnozrnato teksturo. Ta tip je primeren za različne načine priprave, kjer ni želena ekstremna čvrstost.
• TIP C: Vključuje sorte, ki so precej moknate in se med kuhanjem srednje do precej razkuhajo. Imajo suho, rahlo strukturo in so bolj grobozrnate. To so posebne sorte, idealne za predelavo v pomfrit ali čips.
• TIP D: Obsega sorte, namenjene predvsem pridelavi škroba. V Sloveniji običajno niso v pridelavi.

Domače in priporočene sorte

Na svetu je več kot 5000 različnih sort krompirja, od katerih jih je v naši državi znanih več kot 150. Sorte, vzgojene na Kmetijskem inštitutu Slovenije, so KIS Slavnik, KIS Blegoš in KIS Vipava, ki so zgodnje sorte, priljubljene med manjšimi pridelovalci, ter KIS Kokra, ki je pozna sorta, odporna proti krompirjevi plesni in je na voljo tudi kot ekološko seme. Tudi sorta 'Arrow' je zelo priljubljena, saj omogoča zgoden pridelek in je cenjena med vrtičkarji in tržnimi pridelovalci.

Spodnja tabela prikazuje nekaj priporočenih sort krompirja in njihove značilnosti:

Poleg tega so med številnimi sortami, ki se pogosto gojijo v našem podnebju, znane tudi Adora, idealna za solate; Desiree, primerna za njoke; Kleopatra, odlična za pomfrit.

Zakaj ženska imena?

Ni posebnega razloga, zakaj se sortam krompirja vedno daje ženska imena. Ena od možnih razlag je, da imena izhajajo iz ženske oblike besede »krompir« v številnih jezikih. Nekateri pa verjamejo, da so pridelovalci sorte krompirja poimenovali po svojih ženah ali hčerkah.

tags: #boljsi #krompir #domace #sorte

• Pica brez rdeče omake
• Kako pripraviti popoln odojek na žaru
• Recept za Skutno Sadno Pecivo
• Kako pripraviti ovseno kašo
• kako pripraviti zelenjavni golaž z gobami