Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo. Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik tako v malčkovem življenju kot tudi v življenju staršev oziroma skrbnikov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in pediatri priporočajo izključno dojenje prvih 6 mesecev dojenčkovega življenja.
Pomen in čas uvajanja goste hrane
Kdaj začeti in zakaj
Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja. Pomembno je, da se uvajanje goste hrane ne začne prezgodaj (pred 4. mesecem) ali prepozno (po 7. mesecu). Z uvajanjem goste hrane je treba pričeti do 26. tedna starosti, saj kasnejše uvajanje povezujejo z nekaterimi alergijami in prehranjevalnimi težavami.
Od začetka 5. pa do 7. meseca (to je v starosti polnih 4 do 6 mesecev) energijska vrednost hranil v materinem mleku oziroma nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink. Zato začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu, kar pomeni, da naj vsi dojenčki začnejo jesti mešano hrano do dopolnjenega 26. tedna.
Nekateri pediatri in patronažne sestre bodo svetovale, da začnete prej (od 4. meseca), vendar je pomembno, da z uvajanjem ne hitite in ničesar ne boste zamudili.
Znaki pripravljenosti
Ob dopolnjenih 6 mesecih življenja je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. V tem obdobjem je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja.
Načela postopnega uvajanja
Prvi koraki in količina
Postopno uvajanje goste hrane je ključno. Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno). Prvi obroki goste hrane naj predstavljajo enostavni, lahko prebavljivi okusi. Pireji iz posameznih vrst zelenjave, kot so korenje, buča ali sladki krompir, so odlična izbira. Prvič ponudite eno čajno žličko goste hrane in postopoma povečujte količino na dve do tri čajne žličke. Pomembneje kot količina pa je, da dojenček spoznava nove okuse in teksture.
Če je dojenček res velik jedec in sam želi še, mu lahko seveda že od začetka ponudite več, vendar s količino ne pretiravajte, namreč še kar nekaj časa bo dojenčkova glavna hrana mleko.
Vztrajnost in potrpežljivost
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Novo živilo uvajajte z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo. Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila.
Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudite mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudite vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši, je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.
Kombiniranje živil in priprava
Vsako novo živilo od začetka uvajajte posamično in počakajte 3 do 5 dni, preden dodate naslednje. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel.
Hrano se pripravlja BREZ soli in sladkorja! Že takoj na začetku pa se lahko dodajo začimbe in hladno stiskano olje. Izbirajte začimbe, ki pomagajo pri prebavi (kumina, komarček, janež, majaron, timijan, bazilika…). Hladno stiskana olja dodate kot eno čajno žličko, na primer repičnega ali sojinega olja. Olje dodajajte navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oziroma mesne kašice na koncu priprave, da ohranite visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodajte eno žličko olja (8-10 g).
Če je le mogoče, kašico pripravite vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajate soli in sladkorja!
Urejenost in ritem prehranjevanja
Otroka hranite tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Priporoča se poseben prostor, kjer bo otroku jasno, da je čas za hranjenje. Idealen prostor je seveda jedilnica, ki naj bo čista in pospravljena. Pri prostoru je zelo pomembna organizacija.
Pri uvajanju goste hrane se ne obremenjujemo toliko s tem, kateri obrok je, saj uvajanje še ne nadomešča obrokov. Vseeno pa je dobro vedno ob istem času preizkušati nova živila, zaradi rutine.
Vrstni red uvajanja živil
Zelenjava: prvi okusi
Svetuje se, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja. Sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus.
Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke). En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Začnite z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke). Priporoča se uvajanje sezonske in lokalno dostopne zelenjave. Zelenjavo kuhajte na pari ali v vodi, dokler ni popolnoma mehka. Skuhano zelenjavo zmešajte v gladek pire.
Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Seveda uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo.
Žitarice: brezglutenske in z glutenom
Žitarice so ena od prvih vrst hrane, ki jih dojenček spozna med uvajanjem goste hrane. So bogat vir kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov, ki podpirajo zdrav razvoj in energijo za rast. Lahko jih uvedemo hkrati z zelenjavo in sadjem. Začnite z žitaricami brez glutena, kot so riž, proso in koruza, saj so lažje prebavljive in manj verjetno povzročajo alergijske reakcije. Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo. Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine) uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen. S tem se zmanjša nevarnost za razvoj celiakije.
Materinemu ali nadomestnemu mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico.
Meso: vir železa
Ko dojenček doseže 6. mesec, potrebuje več živil, bogatih z železom. V tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
Za uvajanje so idealne vrste mesa, ki so mehke, lahke za prebavo in blagega okusa, kot so piščanec, puran in zajec. Veliko železa vsebujeta tudi goveje in telečje meso. Meso kombinirajte z zelenjavo, kot so buča, korenček, brokoli ali sladki krompir, da dojenček lažje sprejme okus.
Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedni po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso. Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino. Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja.
Stročnice: previdnost pri uvajanju
Stročnice lahko pričnete uvajati v majhnih količinah že okoli 6. meseca starosti. Pravilno uvajanje teh hranilno bogatih živil je pomembno, saj lahko zaradi svoje sestave včasih povzročajo prebavne težave. Stročnice so bogate z oligosaharidi, ki lahko povzročijo napenjanje. Uvajajte jih počasi in v majhnih količinah; ko jih dojenček sprejme, pa postopoma dodajajte večje količine.
Mlečni izdelki in zdrave maščobe
Po dopolnjenem 6. mesecu lahko postopoma uvajate jogurt, skuto in druge mlečne izdelke. Začnite z majhnimi žličkami (1-2) in postopoma povečujte količino. Poskusite kombinirati z drugo hrano: na primer dodajte jogurt k sadnemu pireju ali skuto k zelenjavnemu pireju.
Avokado, olivno olje ali kokosovo olje so odlični viri zdravih maščob, ki so pomembne za razvoj možganov. Ta živila lahko uvajate takoj ob začetku uvajanja, žličko olja oziroma avokada.
Alergena živila: nove smernice
Nove smernice uvajanja goste hrane narekujejo, da ne odlašajte predolgo z uvajanjem živil, ki lahko povzročajo alergije (jajca, arašidi, ribe, gluten), priporočajo namreč uvajanje alergenov v majhnih količinah že med 6. in 12. mesecem.
Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom in morskimi sadeži počakajte šele po prvem letu starosti otroka. Jajca (rumenjak in beljak) lahko uvedete od 6. meseca dalje. Pri uvajanju jajc so različna mnenja oziroma predlogi. Nekateri predlagajo postopno uvajanje: prvi teden ¼ rumenjaka, drugi teden ½ rumenjaka, tretji teden ¾ rumenjaka, četrti teden cel rumenjak. Nato pa rumenjak vključite v prehrano vsaj 1x tedensko. Drugi priporočajo takojšnje uvedbo celega, trdo kuhanega rumenjaka.
Morske ribe lahko uvedete od 6. meseca starosti dalje, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos). Morske sadeže uvedite po 1. letu starosti.
Sadje: kdaj in zakaj
Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške. Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode (alergeni). Pomembno je, da otrok najprej spozna nevtralne okuse zelenjave in ne razvije prevelikega okusa za sladko. Zato sadje (jabolka, hruške, banane, avokado, breskve - sezonsko) uvajajte po tem, ko je že sprejel nekaj zelenjavnih pirejev.
Včasih so govorili, da ne začeti uvajanja z banano, saj je presladka in bo dojenček zato zavračal ostalo hrano. Vendar so izkušnje staršev pokazale, da je tudi hitrejše uvajanje banane brez vpliva na sprejemanje ostalih živil.
Posebna živila: kruh, jajca, ribe, sol, sladkor, med
Kruh uvedite po 10. mesecu. Gosta hrana s koščki se priporoča do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
Sladkor, sol in med uvedite po 1. letu starosti. Kravje mleko kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …).
Priprava hrane za dojenčka in intervju z Mariom Sambolcem
Priporočen vrstni red uvajanja goste hrane glede na starost
Tabela: Priporočeno število uvedenih obrokov goste hrane
| Starost dojenčka | Priporočeno število uvedenih obrokov goste hrane | Vrstni red uvajanja goste hrane |
|---|---|---|
| 4-6 mesecev | 1 | kosilo |
| 6-8 mesecev | 2 | kosilo, večerja |
| 8-10 mesecev | 3-4 | kosilo, večerja, popoldanska malica, dopoldanska malica |
Tabela: Obroki glede na starost dojenčka
| Starost dojenčka (meseci) | Zajtrk | Dopoldanska malica | Kosilo | Popoldanska malica | Večerja |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.-6. | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko |
| 5.-7. | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko | zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko |
| 7.-9. | materino mleko ali nadomestno mleko | materino mleko ali nadomestno mleko | zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša | žitno-sadna kaša | mlečno-žitna kaša |
| 10.-12. | materino mleko ali nadomestno mleko | žitno-sadna kaša ali kruh/žita in sadje | zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša | žitno-sadna kaša ali kruh/žita in sadje | mlečno-žitna kaša |
Tabela: Primerna živila za dojenčke do 1. leta starosti
| Dopolnjeni meseci starosti | Živila |
|---|---|
| 4-6 mesecev | žita, ki ne vsebujejo glutena (riž); belo in rdeče meso (piščančje, puranje, kunčje in telečje meso); zelenjava (korenje, krompir, brokoli, muškatna buča, cvetača); sadje (jabolko, hruška, banana, avokado, papaja) |
| 6-8 mesecev | zelenjava (grah, špinača, koleraba, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje, bob); sadje (marelice, mango, melona, breskev, nektarina, sliva); morske ribe; žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž, ječmen, koruzni in pšenični zdrob) |
| 8-10 mesecev | jajčni rumenjak; ribe |
| 10-12 mesecev | kruh |
| Po 12. mesecih | mlečni izdelki (skuta, sir), kravje mleko, jajčni beljak, jagode, agrumi, med |
Pitje tekočine med uvajanjem
V prvih mesecih dojenček pokriva potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski, jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponudi dodatna tekočina. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku. Tekočino je nujno začeti dodajati, ko en obrok dojenja/hranjenja po steklenički zamenjate za gosto prehrano.
Zavračanje hrane in nasveti za starše
Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. Pomembno je izpostaviti, da starši ne obupajte ter res ne silite in nikar ne bodite slabe volje, če ne gre takoj. Vztrajajte in bodite optimistično naravnani, slej ko prej vsem uspe. Uvajanje goste hrane dojenčku je priložnost za odkrivanje sveta okusov in za krepitev vezi z vašim malčkom. Z ustreznim pristopom bo uvajanje goste hrane postalo zabaven in pozitiven korak, ki bo vaša družinska kosila kmalu popestril z dojenčkovimi nasmehi (in včasih tudi kakšnim kaotičnim trenutkom z jedjo po celem obrazu).
Prilagodite teksturo: za začetek naj bo hrana gladko zmleta. V primeru kakršnihkoli težav pri uvajanju, se obrnite na svetovalca ali pediatra.
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano
Trda hrana in samostojnost
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč jih narežemo na drobne koščke. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh. Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe.
Ritem prehranjevanja
Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo. Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).
Belo zelje v prehrani dojenčka
Kdaj lahko dojenček je belo zelje?
Zelje je med živili, ki so primerna za uvajanje po 6. mesecu starosti (po tabeli primernih živil). Mnenja o uvedbi belega zelja v dojenčkovo prehrano se med starši in pediatri razlikujejo. Nekateri starši so ga ponudili že pri 5 mesecih ali okrog 6. meseca starosti, drugi pa so počakali do 8.5 meseca, 10. meseca ali celo po enem letu. Pediatri so včasih zelje uvrščali med "dovoljeno" hrano tudi za mlajše dojenčke (npr. pri 5 mesecih).
Možnost napenjanja in izkušnje
Ena izmed pogostih skrbi staršev pri uvajanju zelja je možnost napenjanja. Medtem ko so se nekatere matere zelju izogibale v prvih mesecih dojenja prav zaradi te možnosti, so izkušnje pokazale, da so dojenčki zelje s pirejem dobro prenesli že pri 5. ali 6. mesecih brez težav. Tudi pri 10. mesecih so dojenčki sladko zelje s pirejem sprejeli z užitkom.
Pomembno je, da se starši posvetujejo s pediatrom glede uvajanja specifičnih živil in spremljajo reakcije dojenčka. Mnenja pediatrov se namreč razlikujejo, zato je individualni pristop ključen.