Prepoved uživanja svinjine je eno izmed najbolj prepoznavnih pravil v islamu, ki ima korenine tako v verskih besedilih kot tudi v zgodovinskih in zdravstvenih razlogih. Čeprav se ta prepoved pogosto povezuje izključno z muslimani, je pomembno poudariti, da podobne prepovedi najdemo tudi v judovstvu, kar kaže na skupen izvor monoteističnih zakonov.
Verski razlogi
Prepoved v Koranu in Svetih knjigah
Koran, sveta knjiga islama, jasno prepoveduje uživanje svinjine na štirih mestih: v suri Al Bekare (173. ajet), suri Al Maida (3. ajet), suri Al An’am (145. ajet) in suri An Nahl (115. ajet). Allah je po svoji Milosti in Prijaznosti dovolil uživati vse dobre stvari, prepovedal pa je tiste, ki so nečiste. Muslimani verjamejo, da je Gospodar dokončno prepovedal uživanje svinjine, ker je to zares odvratno ali grešno posvečeno drugemu poleg Allaha. Reci: “V tem, kar mi je bilo razodeto, ne najdem (ničesar) prepovedanega jedcu, razen mrhovine, krvi, ki steče iz živali in svinjine, saj je to zares odvratno ali tisto, kar je grešno posvečeno drugemu poleg Allaha.”
Ta prepoved ni edinstvena za islam. Judovski, islamski in krščanski monoteistični zakoni imajo skupen izvor v Stari zavezi. V Prvi Mojzesovi knjigi in Levitiku, 1500 let pred prihodom preroka Mohameda, so prašiča že razglasili za nečisto žival. Mojzesova postava v 5. Mojzesovi knjigi (Devteronomij) in 3. Mojzesovi knjigi (Levitik) jasno navaja: "Ne jej nobene gnusobe! To so živali, ki jih smete jesti: govedo, ovca, koza, jelen, gazela, damjak, divja koza, kozorog, antilopa in divja ovca. Jesti smete vse živali, ki imajo parklje, na dvoje preklane parklje, in tiste živali, ki prežvekujejo. Ne jejte pa od prežvekovalcev in od teh, ki imajo popolnoma preklane parklje: kamele, zajca in skalnega jazbeca; te sicer prežvekujejo, nimajo pa parkljev: za vas so nečiste; in svinje, ker sicer ima parklje, pa ne prežvekuje; za vas je nečista. Ne jejte njihovega mesa in ne dotikajte se njihove mrhovine!" (5. Mojzesova knjiga). In tudi: "In svinje, ker sicer ima parklje, preklane parklje, pa ne prežvekuje: za vas je nečista. Njihovega mesa ne uživajte in njihove mrhovine se ne dotikajte: za vas so nečiste." (Levitik).
Zato so muslimani, katerih vera je precej mlajša od krščanske, prepoved uživanja svinjine povzeli po Judih in kristjanih, kar kaže na kontinuiteto določenih prehranskih pravil med abrahamskimi religijami.
Pomen poslušnosti Božjim zapovedim
Muslimani poudarjajo, da tudi če ne bi vedeli za škodljive posledice uživanja svinjine, to ne bi niti najmanj spremenilo njihovega verovanja, da je haram (prepovedano) ali oslabilo njihovega prepričanja, da se svinjini odrečejo. Vzrok za to je preprosto poslušnost Božji zapovedi, kot je bil primer Adama (mir z njim), ki je bil izključen iz Raja, ker je pojedel prepovedan sadež, ne da bi moral raziskovati razloge za to prepoved.
Nekateri dvomijo o razlogih za prepoved, češ da je Allah ustvaril svinje, vendar muslimani odgovarjajo z vprašanjem: zakaj je Allah ustvaril toliko drugih škodljivih stvari? Menijo, da je Stvarnikova pravica, da ukaže svojim služabnikom, kar On želi, in da odloča o njih, kot On želi.
Zakaj je svinjina prepovedana?
Zdravstveni razlogi
Trakulja in trihinoza
Eden najresnejših zdravstvenih razlogov za prepoved uživanja svinjine je prisotnost trakulje (Taenia Solium), zajedavca, ki lahko zraste do 2-3 metre v dolžino. Njena jajčeca lahko vstopijo v krvni sistem in dosežejo skoraj vsak organ. Če se jajčeca razvijejo v predelu možganov, lahko povzročijo duševno nestabilnost in histerijo; če se razvijejo v predelu srca, lahko pripelje do visokega krvnega pritiska in srčne kapi. Ličinke lahko v tkivih in mišicah ustvarijo ciste, kar povzroča močne bolečine v mišicah in lahko vodi do vnetja možganske membrane, možganov, srčne mišice, pljuč, ledvic in živčevja. Zdravniki so potrdili, da je trakulja ena izmed resnih bolezni, ki se pojavi kot rezultat uživanja svinjine.
Drug nevaren zajedavec je trihinoza (Trichura Tichurasis), ki se s kuhanjem ne uniči. Tudi v raziskavi, opravljeni v Ameriki, je bilo ugotovljeno, da so od 24 okuženih oseb s trihinozo, 22 svinjsko meso dobro skuhalo. To kaže, da kuhanje ni zanesljiva metoda za uničenje vseh parazitov v svinjini.
Svinjina vsebuje histamin, ki povzroča težave alergikom, veliko holesterola in maščob. Visok holesterol v krvnem toku poveča možnosti zamašitve arterij. Tolščna kislina v svinjini ima v primerjavi z drugim mesom zelo nenavadno sestavo. V svinjskem mesu so pogosto prisotni tudi rastni hormoni, cepiva, antibiotiki in pomirjevala, ki se uporabljajo pri pitanju prašičev na intenzivnih farmah, poleg toksinov, parazitov in bolezenskih klic.
Higiena in bolezni
Svinja je v mnogih kulturah, vključno z judovsko in islamsko, velja za nečisto žival. To je deloma posledica njenega naravnega vedenja. Prašič je žival, ki se ne poti in zato temperature ne more uravnavati drugače kot z valjanjem v blatu. Kadar nima svežega blata, se za uravnavanje zateče k tistemu, kar mu je na dosegu roke, včasih tudi k lastnim iztrebkom. Na Bližnjem vzhodu, kjer so temperature visoke, bi bilo to še bolj izrazito. Čeprav nekateri trdijo, da se svinje v sodobnih farmah redijo v higienskih pogojih, muslimani verjamejo, da so svinje po naravi nečiste, ne glede na pogoje reje.
Poleg tega so znane bolezni, kot so revmatizem in bolečine v sklepih, ki se pojavljajo pri ljudeh, vendar jih pri živalih (razen pri svinjah) ne zasledimo. Uživanje svinjine je lahko povzročitelj do sedemdeset različnih vrst bolezni, vključno z različnimi vrstami trebušnih glist.
Antropološki in ekološki razlogi
Vzdrževanje ekosistema
Antropološki strokovnjaki menijo, da je eden izmed razlogov za prepoved svinjine povezan z vzdrževanjem ekosistema Bližnjega vzhoda. V sušnem podnebju so se najbolje prilagodili prežvekovalci, kot so ovce, koze in krave. Ti lahko pridobijo več hrane (mleko, derivati, koža), medtem ko prašič proizvaja samo meso, ki med pitanjem porabi enaka sredstva kot človek. Gojenje prašičev bi tako obremenilo omejene vire in jih pretvorilo v luksuzno hrano, povezano s skušnjavami.
Kulturne tradicije in identiteta
Kulturne tradicije, vključno s prehranskimi navadami, močno opredeljujejo posamezne kulture. Muslimani in Judje ohranjajo tradicijo neuživanja svinjine, ne glede na osebno stopnjo verovanja, saj je to del njihove identitete. Ta prepoved je skozi stoletja postala globoko zakoreninjena v njihovi kulturi.
Halal in Košer: Dovoljena hrana
Pravila v islamu (Halal)
V islamu se izraz halal nanaša na vse, kar je dovoljeno in v skladu z islamskimi zakoni. Ne zajema le hrane, temveč tudi vedenje, oblačila in druge vidike življenja. Glede hrane Koran prepoveduje mrhovino, kri, svinjsko meso in meso katere koli živali, ki je bila posvečena kakšnemu drugemu bogu kot Alahu. Poleg tega so prepovedane zadavljene ali udarjene živali, živali, ki so poginile naravne smrti, živali nabodene z rogom, mesojede živali, psi, mačke, kače in ptice. Prepovedano je tudi uživanje alkoholnih pijač in drugih opojnih substanc.
Muslimani smejo uživati perutnino, govedo, ovce, koze in ribe oziroma vse, kar najdejo v morju. Pomembno je tudi, da so živali zaklane po posebnih pravilih: vrat mora biti prerezan, kri izpuščena, žival mora biti obrnjena proti Meki, zakol pa mora opraviti veren musliman. V Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena, kar omogoča omamljenje živali pred zakolom in ni potrebna posebna molitev ob vsakem zakolu.
V zadnjem času je certifikat halal postal pomembna blagovna znamka, ki zagotavlja muslimanskim kupcem, da je izdelek v skladu z islamskimi pravili. Svetovno tržišče halala dosega ogromen letni promet in se vztrajno povečuje.
Pravila v judovstvu (Košer)
V judovstvu poznajo obredno čisto hrano, ki ji pravijo košer. Pravila temeljijo na Mojzesovem peteroknjižju in izvirajo iz okoli 1200 let pred Kristusom. Podobno kot pri halalu sta prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživanje mesa skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki.
Krščanstvo in prehranske navade
Katoliška cerkev pozna strogi post le dva dni v letu, sicer pa krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani verjamejo, da je Jezus vso hrano razglasil za čisto. V Svetem pismu Jezus jasno pove: "Nič ni zunaj človeka, kar bi ga lahko omadeževalo, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz njega, iz njegovega srca." Čeprav krščanstvo izhaja iz judovstva, ne upošteva Mojzesovih zapovedi glede čiste in nečiste hrane.
Vzhodna duhovna izročila
V starodavni Indiji so vole in bike žrtvovali bogovom, vendar so starodavni spisi Ved spodbujali k vegetarijanstvu. Z razvojem džainizma in budizma so hindujci prenehali uživati goveje meso iz praktičnih in duhovnih razlogov. V Skupnosti za zavest Krišne se držijo diete, ki izključuje meso, ribe in jajca, saj verjamejo, da taka hrana dviguje vrlino v človeku in pomaga pri duhovnem razvoju. Vede priporočajo vegetarijanstvo, vendar ga ne zapovedujejo, saj se zavedajo, da imajo ljudje nagnjenje po mesu in opojnih sredstvih. Zanimivo je, da pri pripravi hrane v tej skupnosti ne uporabljajo česna in čebule, saj naj bi imela na subtilni ravni lastnost strasti.