Volitve, na katerih volivci izbirajo svoje predstavnike, so pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov. Volilni sistem obsega določila o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati in kako je zagotovljeno varstvo volilne pravice. V Sloveniji je za volitve poslancev v Državni zbor predpisan proporcionalni sistem, ki zagotavlja sorazmerno delitev mandatov glede na podporo posameznim kandidatom in listam.
Volilni Sistem v Sloveniji
Temeljna načela volilne pravice
V sodobnih ustavnih ureditvah je volilna pravica ena od temeljnih političnih pravic državljana. Ločimo med aktivno volilno pravico, ki je pravica voliti, in pasivno volilno pravico, ki je pravica biti izvoljen. Državljani volilno pravico udejanjajo na volitvah, ki so lahko neposredne, posredne ali kombinacija obojih. Neposredna volilna pravica pomeni, da volivci sami, brez posrednika, glasujejo za člane predstavniškega sveta, medtem ko posredna volilna pravica pomeni, da volivci izberejo elektorje, ki nato izvolijo člane predstavniškega sveta. Volilna zakonodaja poudarja svobodno volilno pravico, kar pomeni, da volivci resnično svobodno izbirajo med različnimi kandidati in listami.
Izjema od načela splošnosti in enakosti volilne pravice je volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Pravico voliti in biti voljen za predstavnika teh skupnosti v Državnem zboru imajo samo pripadniki teh skupnosti. Obe skupnosti imata v Državnem zboru vsaka po enega poslanca, ki ju volijo izključno pripadniki določene skupnosti.
Volitve v Državni zbor
Volitve v Državni zbor so lahko splošne redne ali splošne predčasne volitve, če se Državni zbor razpusti pred iztekom štiriletnega mandata. Za vstop v Državni zbor je z Ustavo Republike Slovenije predpisan 4-odstotni volilni prag. Liste, ki na ravni celotne države ne zberejo vsaj 4 odstotkov vseh glasov, ne sodelujejo v delitvi poslanskih mandatov. Če pri volitvah pride do nepravilnosti, zaradi katerih se že opravljene volitve razveljavijo, se volitve lahko ponovijo.
Volilni postopek se začne z razpisom volitev. Volitve se izvajajo v enotah, na katere se pred volitvami razdeli celotno volilno območje. Za volitve v Državni zbor je oblikovanih 8 volilnih enot, vsaka ima 11 volilnih okrajev.
Postopek Kandidiranja in Preverjanje Kandidatnih List
Predlaganje kandidatov
Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke ali skupine volivcev. Volivci določijo listo kandidatov s podpisovanjem. Kandidata za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti določi s podpisi najmanj 30 volivcev, ki so pripadniki te narodne skupnosti. Predlagatelji kandidatnih list morajo seznamu kandidatov po volilnih enotah priložiti tudi njihova soglasja, s čimer se preveri, ali imajo kandidati volilno pravico.
Vloga Državne volilne komisije
Za ustrezno organizacijo in izvedbo volitev skrbijo različni organi. Najvišji volilni organ je Državna volilna komisija (DVK), ki jo imenuje Državni zbor. DVK ima ključno vlogo pri razdelitvi mandatov na osnovi ugotovljenih izidov. Najprej ugotovi, katere liste kandidatov so dobile v vsej državi vsaj 4 % vseh glasov, kar je predpisani prag za vstop v Državni zbor. Listam, ki so ta prag dosegle, se mandati dodelijo na dveh ravneh: na ravni volilne enote po Droppovem količniku in na ravni države po d'Hondtovem sistemu.
Pravna sredstva v postopku kandidiranja
Volilna pravica je varovana s pravnimi sredstvi. V postopku kandidiranja ima pravico vložiti ugovor zaradi nepravilnosti vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov. Ugovor se vloži pri volilni komisiji volilne enote, čas za ugovor pa je določen do roka za predložitev liste kandidatov. Podobno velja za ugovore v postopku glasovanja. V 3 dneh od glasovanja lahko ugovor vloži vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov in vsak volivec. Če se ugotovi, da bi nepravilnosti na posameznem volišču bistveno vplivale na izid volitev, se glasovanje na volišču razveljavi in odredi ponovne volitve. Vlagatelj ugovora, ki se ne strinja z ugotovitvami volilne komisije, lahko vloži pritožbo na sodišče.
Zapleti pri Kandidaturah: Analiza primerov
Volilne kampanje v Sloveniji so bile v preteklosti že večkrat zaznamovane z zapleti glede kandidatnih list. Državna volilna komisija je nekatere liste zavrnila, pogosto zaradi neskladja s spolnimi kvotami.
Neveljavnost kandidature zaradi pomanjkanja volilne pravice
Na enih izmed preteklih volitev je volilna komisija v volilni enoti Postojna delno zavrnila listo Stranke slovenskega naroda, ker je bil na njej kandidat, ki je umrl v preteklem letu in zato ni imel volilne pravice. Čeprav bi hipotetično lahko privolil v kandidaturo pred smrtjo, so organi pregona preverjali, ali je šlo za kaznivo dejanje. Drugi kandidati na listi so se kljub temu še vedno lahko potegovali za poslanske sedeže.
Dvojne kandidature in spolne kvote
Drug nenavaden dogodek je bila dvojna kandidatura iste osebe. Stranki SD ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije sta za parlamentarne volitve kandidirali isto kandidatko, Mileno Babič, sicer v različnih volilnih okrajih. Zakonodaja dvojne kandidature ne dovoljuje; za veljavno se šteje tista kandidatura, ki je bila določena prva, v tem primeru SD-jeva. Zaradi neveljavnosti kandidature Babičeve lista stranke Andreja Čuša in Zeleni Slovenije ni izpolnjevala zahteve glede spolnih kvot. Člani DVK so s štirimi glasovi za in dvema proti izglasovali, da Čuševo listo v enoti Ljubljana Center v celoti zavrnejo. Direktor DVK, Dušan Vučko, je pojasnil, da zakonodaja v takšnem primeru ne predvideva posebnih sankcij za kandidata, ki je privolil v dvojno kandidaturo. Zadeva je bila napotena na vrhovno in morda celo ustavno sodišče, da se vzpostavi sodna praksa za tovrstne primere.
Kritike odločitev Državne volilne komisije
Odločitve DVK so včasih predmet ostrih kritik s strani pravnikov. Ustavni pravnik Jurij Toplak je ob zavrnitvi liste Andreja Čuša menil, da je bila odločitev DVK na ravni volilne komisije Azerbajdžana. Pojasnil je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) že leta 2007 razsodilo, da se v takem primeru ne sme zavrniti celotne liste in se ne sme izločiti (drugih) kandidatov na listi, ki niso kršili predpisov. Toplak je poudaril načelo "nulla poena sine culpa" (če ni krivde, ni kazni) in izrazil pričakovanje, da bo vrhovno sodišče odpravilo neustavnost in listo vrnilo na glasovnico, da se prepreči morebiten padec celotnih volitev.
Sodna praksa in varstvo volilne pravice
Sodna praksa v Sloveniji obravnava različne vidike volilne pravice in postopkov. Spodaj so zbrani pomembni primeri, ki osvetljujejo zaplete in odločitve sodišč v zvezi z volitvami in kandidaturami.
| Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|---|---|---|---|---|
| VSRS Sodba Uv 6/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.06.2014 | volilna pravica | Pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ki se ne more odpraviti v naknadnem roku. Zato pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bilo pravno utemeljeno. |
| VSRS Sodba Uv 3/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.06.2014 | volilna pravica | Pomanjkanje 39 pravočasnih podpor je vsebinska pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti naknadno, zato pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni imelo pravne podlage. |
| VSRS Sodba Uv 7/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.06.2014 | volilna pravica | Tožena stranka ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge, saj pomanjkanje 23 pravočasnih podpor predstavlja vsebinsko pomanjkljivost. |
| VSRS Sodba Uv 5/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.06.2014 | volilna pravica | Volilne pravice ni mogoče uresničevati neposredno in neomejeno na podlagi Ustave RS; izvrševanje je podvrženo pogojem države članice. |
| Sodba I Up 35/2011 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 05.05.2011 | pritožba - kršitev ustavnih pravic - pozitivna diskriminacija - volitve - invalidi - volilna pravica - glasovanje | ZVL in ZVDZ ne določata, da morajo invalidi glasovati le na prilagojenih voliščih, temveč omogočata prilagoditev, ne omejitev. |
| Sklep II Uv 5/2007 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 30.10.2007 | sklep o pošiljanju glasovnic v tujino - posamični akt - pasivna volilna pravica, "prazne" glasovnice - zakonitost posamičnih aktov in dejanj | Sklep DVK o pošiljanju glasovnic v tujino ni posamični akt in ni kršil pasivne volilne pravice tožnice. |
| VSRS Sodba I Up 267/2024 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 21.01.2025 | kršitev pravil - občinski organ - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - ustavno varovana volilna pravica | Kršitve procesnih dejanj znotraj občinskih organov niso podvržene sodni kontroli v upravnem sporu, razen če gre za ustavno varovano volilno pravico po 43. členu URS. |
| VSRS sodba II Ips 99/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda | Volilne pravice ni mogoče šteti med osebnostne pravice, zato škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po OZ. |
| Sklep VIII Ips 112/2011 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 20.06.2011 | kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev v svet delavcev - volilna pravica - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo - volilna kampanja | Sodišče mora presoditi vpliv delodajalčeve podpore v predvolilni kampanji na zakonitost volitev v svet delavcev. |
| VSRS Sklep X DoR 135/2019-3 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.01.2020 | dopuščena revizija - volilna pravica - volitve v Evropski parlament - odvzem volilne pravice - vpis v volilni imenik - omejitev izvrševanja volilne pravice - pomembno pravno vprašanje | Dopusti se revizija glede vprašanja volilne pravice invalidov in odvzema volilne pravice za volitve v Evropski parlament. |
| Sklep I Up 16/2010 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 19.08.2010 | sklep o razpisu volitev v študentske svete - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika - ustavno varovana volilna pravica | Sklep o razpisu volitev ne posega v pravni položaj tožnika, saj ne odloča o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. |
| VSRS Sklep I Up 7/2016 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 05.07.2016 | glasovalna pravica - volilna pravica - referendum - varstvo ustavnih pravic - procesne predpostavke - pravni interes - volišče za invalide - ureditev dostopa - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - sodno varstvo pred bodočimi ravnanji | Pritožnika si z vsebinsko odločitvijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, ker ni procesnih predpostavk za meritorno odločanje. |
| Sodba I Up 94/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 03.04.2014 | lokalna samouprava - lokalne volitve - prenehanje mandata občinskega svetnika - pritožba - sprememba stalnega prebivališča - volilna pravica za volitve v občinske svete - izguba volilne pravice - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - podatki iz uradne evidence - kršitev poslovnika- kršitev statuta | Občinskemu svetniku preneha mandat, če izgubi volilno pravico za volitve v tej občini (npr. nima več stalnega prebivališča). |
| VSRS Sklep I Up 55/2022 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 16.03.2022 | avtonomija univerze - volitve - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ustavno varovana volilna pravica - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - volitve članov študentskega sveta | Akti, ki se nanašajo na volitve v študentski svet, ne sodijo med upravne akte, saj gre za avtonomno notranje organiziranje univerze. |
| Sklep Uv 15/2011 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 14.12.2011 | odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje pritožbe | Odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na ugovor volivca zaradi začasnega zaprtja volišča, ni med akti, zoper katere je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. |
| Sklep II Uv 6/2007 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 30.10.2007 | volitve v državni zbor - načelo zakonitosti - sprememba pravil po razpisu volitev | Ko so volilna opravila že v teku, se pravila kandidiranja ne smejo spreminjati. |
| Sklep II Uv 7/2007 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 30.10.2007 | volitve v državni svet - postopek kandidiranja - sprememba pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo | Uporaba spremenjenih pravil, sprejetih med potekom volilnih opravil, je v nasprotju z načelom zakonitosti. |
| Sodba U 126/93-7 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.12.1993 | uveljavljanje ustavne aktivne volilne pravice - zahteva za sodno varstvo | Sodišče je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ker ni bila izkazana kršitev ustavne aktivne volilne pravice. |
| Sodba Uv 4/2012 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 26.10.2012 | varstvo volilne pravice - volitve elektorjev in člana za Državni svet - postopek kandidiranja - primerna uporaba 103. člena ZVDZ - (ne)sklic seje občinskega sveta - podaljšanje roka za predložitev seznama in kandidature - učinkovito pravno sredstvo - nepravilnosti v volilnem postopku - poseg v aktivno in pasivno volilno pravico | Volilna opravila morajo biti izvedena tako, da zainteresirani lahko uveljavijo svojo aktivno in pasivno volilno pravico. |
| Sklep Uv 3/2012 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 25.10.2012 | volilni spor - zavrženje pritožbe - tožeča stranka v volilnem sporu | Pritožnica ne more sodelovati v volilnem sporu kot tožeča stranka, če ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe. |
| Sodba U 77/93 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.12.1993 | zahteva za sodno varstvo - varstvo volilne pravice - sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev kot posamičen akt - delitev mandatov | Sklep Državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev je posamični akt, pri delitvi mandatov se najprej uporabi določba 1. odstavka 93. člena ZVDZ. |