Uvoz blaga pomeni vnos blaga iz tretje države ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Evropske unije (EU), na carinsko območje EU. Tretja država je država ali ozemlje, kjer se ne uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske unije, tretja ozemlja pa so na primer otok Heligoland, ozemlje Busingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italija in italijanske vode Luganskega jezera.
Carinski postopki ob uvozu
Zavezanec mora vsako blago, ki ga uvaža iz tretje države na carinsko območje EU, najprej predložiti carinskim organom in zanj vložiti carinsko deklaracijo. Oseba, ki želi uvoziti blago, mora pred vnosom le-tega na carinsko območje Unije poskrbeti, da je bila za blago, razen v primeru predpisanih izjem, vložena vstopna skupna deklaracija.
Od trenutka vnosa blaga na carinsko območje EU je blago pod carinskim nadzorom in je lahko predmet kontrole carinskih organov. Ko carinski organ prepusti blago v prost promet, pridobi blago status unijskega blaga in zavezanec lahko z njim prosto razpolaga.
Načini vnosa in carinjenja v Sloveniji
V Sloveniji je možen neposreden vnos blaga iz tretje države ali tretjega ozemlja preko pristanišča Koper, Letališča Jožeta Pučnika oziroma v poštnem prometu.
Carinjenje blaga se lahko opravi pri mejnem oddelku za carinjenje. Alternativno se lahko blago po predložitvi mejnim carinskim organom najprej uvede v tranzitni postopek in se prepelje do namembnega kraja na carinskem območju Unije, kjer bo dano v izbrani carinski postopek. Po predložitvi blaga namembnemu carinskemu organu je treba blago dati v enega od carinskih postopkov.
Promet z blagom, ki je zavezano veterinarski, fitosanitarni ali drugi predpisani kontroli, je dovoljen le preko tistih mejnih prehodov, ki so določeni za promet takšnega blaga. Za vse blago, ki ga ni mogoče deklarirati ustno, je treba na meji vložiti carinsko deklaracijo za vnos blaga v želeni postopek.
Elektronsko poslovanje in spremljajoči dokumenti
Spremni dokumenti, potrebni za izvedbo carinskih formalnosti, se lahko dostavijo pristojnemu carinskemu organu na uradni elektronski naslov Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ki je objavljen na spletni strani FURS. Če s seznama elektronskih sporočil, objavljenem na spletni strani FURS, izhaja, da SICIS omogoča dostavo spremnih dokumentov, se ti dostavijo prek SICIS.
Vrste carinskih postopkov
Deklarant lahko vloži carinsko deklaracijo za naslednje carinske postopke:
- Sprostitev v prost promet
- Posebni postopki:
- Tranzit
- Carinsko skladiščenje
- Postopek proste cone
- Začasni uvoz
- Posebna raba
- Aktivno oplemenitenje
- Pasivno oplemenitenje
- Izvoz
Carinska deklaracija se vloži v elektronski obliki in izpolni v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih. Priloge deklaracije so dokumenti, potrebni za izvedbo želenega carinskega postopka (račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje …).
Aktivno oplemenitenje
V postopku aktivnega oplemenitenja veljajo posebna pravila. Ob uvozu se v sistem E-uvoz ne vnaša ničesar. Ob izvozu se v I-RAČ vnaša samo vrednost oplemenitenja. Obstaja pa dilema, ali je postopek 3151 izvoz blaga ali druga oprostitev, kar je pomembno za pridobitev statusa izvoznika. Do lanskega leta je bil kriterij prihodek, dosežen v tujini, po bilančnih podatkih za preteklo leto, od letos pa je to izvoz z ECL, in to za zadnjih šest mesecev.
Pojasnjeni carinski postopki in deklaracije: Vodnik po korakih za uvoz in izvoz
Oprostitve uvoznih dajatev
Pošiljke so upravičene do oprostitve uvozne dajatve v skladu s prvim odstavkom 23. člena ali prvim odstavkom 25. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (kodificirana različica).
Spremembe carinske zakonodaje in izvajanje
S 1. majem 2016 se je v celoti začela uporabljati Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o Carinskem zakoniku Unije (CZU), ki je začela veljati že 30. oktobra 2013. Prav tako so se začeli uporabljati akti, potrebni za njegovo uvedbo: Izvedbena uredba (IU), Delegirana uredba (DU), posebni akt, ki je opredelil izvajanja carinskih postopkov v prehodnem obdobju (PDU) in nacionalna zakonodaja potrebna za uvedbo CZU.
V sklopu priprav na začetek veljavnosti nove zakonodaje je bil pripravljen dokument Carinski postopki po 1. 5. 2016, v katerem so opredeljene bistvene spremembe, ki jih prinaša nova carinska zakonodaja. Glede na prehodno obdobje za uvedbo carinskega zakonika je v dokumentu poudarek na spremembah, ki jih je bilo potrebno upoštevati že s 1. majem 2016. Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih, je začel veljati 1. julija 2021, uporabljati pa se je začel 1. avgusta 2021.
Status izvoznika in spremembe
Status izvoznika je pomemben za nekatere davčne olajšave. Do lanskega leta je bil kriterij za pridobitev statusa izvoznika prihodek, dosežen v tujini, po bilančnih podatkih za preteklo leto. Od letos pa je kriterij izvoz z ECL za zadnjih šest mesecev. V prejšnjih letih so nekateri pridobili status izvoznika na osnovi storitev po 3. in 4. odstavku 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV), vendar se je pojavila dilema o pravilnosti takšne interpretacije, saj se storitve (razen oplemenitenja) ne dajo izvoziti z ECL.
Če podjetje nima statusa izvoznika po novem kriteriju (izvoz z ECL v zadnjih šestih mesecih), ga lahko izgubi, tudi če je imelo visok izvoz v preteklem letu, če se je ta zgodil v prvi polovici leta in ne v zadnjih šestih mesecih. V primeru stalnega vračila DDV, je manj pomembno, ali so prihodki iz naslova "pravega izvoza" z ECL ali drugega dela v tujini.
tags: #aktivno #oplemenitenje #obrazec #priloga #3 #filetype