Gojenje lastnega brokolija in cvetače prinaša številne prednosti, med katerimi sta znižanje stroškov hrane za družino in zagotavljanje kakovosti pridelka. Čeprav ju lahko kupite v trgovini, je cena svežega brokolija in cvetače lahko precej draga, obenem pa nikoli zares ne veste, kaj kupite. Brokoli in cvetača sta nekoliko izbirčni rastlini in ne uspevajo dobro z vsemi rastlinami, zato je velika vrtna gredica, posvečena samo tem dvema rastlinama, pogosto najboljša možnost.
Splošne značilnosti in pogoji za rast
Brokoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) in cvetača spadata v družino križnic in se uživata kot zelenjava. Obe rastlini uspevata v hladnem vremenu in potrebujeta veliko vlage, vendar ne mokrote. Zaradi tega ju je treba pogosto zalivati. Debela plast zastirke pomaga ujeti vlago v tleh in preprečuje plevel, ki lahko postane problem za brokoli in cvetačo, saj potrebujeta veliko hranilnih snovi in vode, da uspevata. Medtem ko te rastline potrebujejo vlažno zemljo, jim ustreza tudi zemlja, ki se dobro odteka.
Optimalni pogoji za rast
- Lokacija: Za najboljše pogoje izberite območje s soncem ali polsenco.
- Tla: Rahlo kisla prst z dobrim odtekanjem je idealna. PH tal naj bo med 6.0 in 6.8. Če je pH prenizek, v tla dodajte aditive, bogate z dušikom, da jih lažje uravnotežite. Cvetača je glede tal bolj zahtevna kot brokoli, ki je manj občutljiv za vremenske razmere.
- Kolobarjenje: Podobno kot z drugimi kapusnicami, tudi z brokolijem in cvetačo redno kolobarimo, še zlasti v lažjih tleh. Brokoli na isto površino ne sadimo tri do pet let. Izogibajte se sajenju drugih kapusnic in križnic na istem mestu.
3 načini sajenja paradižnika! To je najboljše!
Vzgoja sadik brokolija in cvetače
Začetek vzgoje brokolija in cvetače iz semen v zaprtih prostorih je enostaven. Ko sadike sadite v zemljo, jih posadite, potem ko oblikujejo 2 celotna sklopa listov in po zadnji zmrzali.
Vzgoja sadik zgodnje cvetače
Za vzgojo zgodnje cvetače izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnje cvetače pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej, in sicer od februarja do konca marca. Sejemo več semen v vlažen substrat v večjo posodo, semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček (lahko že v dveh dneh) in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Vzgoja sadik zgodnjega brokolija
Brokoli za sadike sejemo že od februarja dalje, na Primorskem lahko že v januarju. Setve za lastne sadike opravimo do konca marca, ker so aprilske setve lahko že prepozne. Da imamo sadike zgodnjega brokolija pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Najprej sejemo več semen v vlažen substrat v večjo posodo, semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Če so se nam rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje vse do 4 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan.
Vzgoja sadik za jesenski pridelek
Za jesenski pridelek cvetače in brokolija semena za vzgojo sadik sejemo v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Poleti lahko cvetačo sejete od začetka julija do sredine avgusta, pri čemer izbirajte sorte s krajšo vegetacijo in ne pozabite na senčenje sadik. Brokoli za jesenski pridelek sejemo v začetku julija.
Presajanje na prosto in nega
Presajanje zgodnjih sadik
Prve sadike cvetače in brokolija presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredi aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Presajanje sadik za jesenski pridelek
Sadike cvetače presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 30 dni. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Sadike posadimo na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo. Takoj zastremo s katero koli poletno zastirko. Zadnje presajanje cvetače je smiselno nekje do sredine septembra. Sadike brokolija presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. nekje v 30 dneh po setvi. Posadimo jih na razdalji 50 cm.
Zalivanje in gnojenje
Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma zmanjšujemo zalivanje, da se rastlina globoko ukorenini, največ enkrat tedensko. Pomembno je, da so tla vlažna ves čas od presajanja in v času nastavka rože. Za zalivanje lahko zemlji dodamo tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. V domačem vrtu dognojujemo večkrat v času rasti, to storimo, ko odrežemo glavno rožo. Za dognojevanje lahko uporabimo kompost ali koprivno brozgo. Za gnojenje lahko uporabimo tudi Plantella Organik.
Tla pripravite tako kot pri zelju: gredico, kjer bo uspevalo zelje, že jeseni močno pognojite s kompostom, gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. V ekološkem vrtu jo lahko zalivamo s koprivno brozgo, ki vsebuje veliko dušika, ali s pripravki na osnovi morskih alg. Z dušikom smo zmerni, uporabljamo le do začetka nastajanja rož.
Dobri sosedje in kolobarjenje
Dobri sosedje brokolija so zelena, ki jo lahko sadimo v vrsto med brokoli, blitva, stročnice (fižol, grah, bob), solata in endivija. Zgodnjem brokoliju na gredici lahko sledijo stročji fižol, rdeča pesa ali por. Primerni predhodniki jesenskega brokolija so lahko solata, grah, zgodnji krompir. Cvetači pa spomladi ob koncu aprila med vrste posadite nizek fižol, v jesen pa zimsko solato. V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno. Brokoli in cvetača lahko rasteta tudi za čebulnicami, stročnicami, solato, paradižnikom in krompirjem. Zgodnjo cvetačo lahko na gredi konec junija zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev). Za pobranim mladim krompirjem pa gredo izkoristimo s sadikami za jesenski pridelek.
Škodljivci in bolezni
Pikapolonice in ptički so odlična naravna zaščita za vaš brokoli in cvetačo. Kljub temu se lahko pojavijo številni škodljivci in bolezni.
Najpogostejši škodljivci
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Aktiven je že v maju in juniju. Metulj odlaga rumenkasta jajčeca na spodnjo stran listov sadik, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko v enem dnevu pojedo večino listov. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
- Kapusova muha (Delia radicum brassicae): Samica odlaga jajčeca na tla v bližino kapusnic. Ličinke se hranijo s podzemnim delom kapusnic - pojedo korenine. Kapusova muha ima kar tri generacije letno (v aprilu, konec junija in v avgustu). Najboljša zaščita je, da samicam preprečimo odlaganje jajčec ob steblo, pri manjšemu številu sadik uporabimo kartončke z luknjo na sredini, ki delujejo kot nek talni »ovratnik« okoli vsake rastline.
- Polži: Grizljajo rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.
- Bramor: Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda.
- Mravlje: Napadajo rastline in se hranijo s sladkim rastlinskim sokom.
- Bolhač: Napade liste mladih rastlin, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«.
Bolezni
- Črna žilavka: Bakterijska bolezen kapusnic.
- Golšavost kapusnic: Razvije se v bolj kislih tleh in lahko povsem uniči posevek.
- Plesen kapusnic: Pogosta težava, še posebej pri cvetači.
- Črnoba kapusnic: Še ena bolezen, ki ogroža kapusnice.
Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Katerokoli cvetačo in brokoli od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, čeprav ta vseeno kazijo podobo našega vrta. Škodljivce v cvetačni gredici bodo odganjali tagetes, ognjič, timijan in kamilica. Preprečevanje rumenenja cvetov pri cvetači preprečite s prekrivanjem, ko so veliki 7 cm - liste z elastiko spnemo nad rožo ali jih prelomimo.
Nabiranje in shranjevanje
Nabiranje brokolija in cvetače je umetnost zase. Ko se približuje čas nabiranja, ju vsak dan preverite, da ju boste ujeli ob pravem času.
Nabiranje brokolija
Socvetja brokolija pobiramo, ko so dobro izoblikovana, vendar še ne cvetijo. Zrelejša socvetja prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, ko prehajajo v fazo cvetenja. Glavice brokolija odrežemo skupaj z mehkim steblom, ki je prav tako užitno. Spomladanski pridelek pobiramo konec maja, v juniju in tudi še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Odrežemo pod kotom, da spodbudimo rastlino, da pridela še eno glavico na stran za nadaljnje trgatve v rastni sezoni. Tako spomladanski kakor tudi jesenski brokoli lahko po nabranem glavnem socvetju pustimo na gredi, saj bo iz stranskih poganjkov nad listnim steblom rastlina pognala več manjših glavic.
Nabiranje cvetače
Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Nabiramo bele, čvrste razvite cvetače. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Zgodnje sorte cvetače dozorijo v slabih dveh mesecih, kasnejše sorte pa v dobrih treh mesecih.
Shranjevanje
Pri shranjevanju brokolija je priporočljivo, da ga shranjujemo neopranega v odprti vrečki, saj odvečna vlaga spodbuja rast plesni. Obe zelenjavi lahko tudi zamrznemo. Brokoli režemo zgodaj zjutraj, ga damo na hladno v hladilnik, zavijemo v folijo, saj tako zavremo rumenenje cvetov.
Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
Prehranska vrednost brokolija in cvetače
Brokoli in cvetača sta nizkoenergijski živili in zakladnici mikrohranil. Brokoli je vir vitamina A, B2 (riboflavina), B6 (piridoksina), B5 (pantotenske kisline) in minerala mangana. Bogat je s kromom, vitaminom C, folno kislino, največ pa vsebuje vitamina K, pri čemer 100 g brokolija pokrije 238 % priporočenega dnevnega vnosa.
Brokoli vsebuje več vitaminov kot cvetača, za nekatere je njegov okus boljši in slajši kot okus cvetače. Vsebuje veliko vitamina C, ščiti pred prehladom in je zelo priporočljiv v prehrani po operacijah. Cvetača vsebuje vse pomembne vitamine (z izjemo E) in minerale.
Priprava in uživanje
Brokoli in cvetačo lahko uživamo kuhana, poparjena, pretlačena v juhah ali presna, pomakana v razne omake, ali v solati.
Priprava brokolija
Pri kuhanju brokolija je dobro vedeti, da se cvetovi kuhajo nekoliko hitreje kot peclji. Da bi se izognili razkuhanim cvetom, je priporočljivo stebla razrezati, kar zagotavlja enakomerno kuhanje, ali pa peclje obrnemo navzdol, da cvetovi gledajo iz vode in se tako kasneje skuhajo. Da bi brokoli ob pripravi ohranil čim več hranil, ga namesto kuhanja raje popari ali prepraži, če pa ga kuhaš, to počni v zelo majhni količini vode.
Recept: Omaka iz brokolija za testenine
Brokoli operemo in razrežemo na manjše cvetove. Prelijemo z vodo (ali toliko, da skoraj prekrije brokoli) in dodamo žlico ovsenih kosmičev. Skuhamo do mehkega (približno 8-10 minut). Kuhanemu brokoliju dodamo na oljčnem olju prepražen česen (le toliko, da česen zadiši) in vse skupaj spasiramo s paličnim mešalnikom v gladko omako. Vmešamo še 2 žlici jogurta, skyra ali quarka. Po potrebi dodaj malo vode od kuhanja testenin, da dobimo lepo kremasto teksturo. Solimo in popramo po okusu. V večjem loncu zavremo osoljeno vodo in v njej skuhamo testenine (po navodilih iz embalaže, običajno 8-11 minut). Odcedimo in prihranimo približno ½ skodelice vode od kuhanja za morebitno redčenje omake.
Recept: Mandljevi lističi ali pinjole s sezamom in brokolijem
V suhi ponvi na srednjem ognju 2-3 minute prepražimo mandljeve lističe ali pinjole, da zadišijo in postanejo zlato rjavi. Sezam popražimo na suhi ponvi, brez olja, da zadiši. Česen popražimo na oljčnem olju, dodamo kuhane cvetove brokolija ter pražen sezam.
Recept: Brokoli z riževimi rezanci in teriyaki omako
Na oljčnem olju prepražimo na trakce narezan por, korenje, kitajsko zelje in cvetke brokolija. Dodamo teryaki ali sojino omako ter po želji sezam. Dodamo tanke riževe rezance in malo vode ter pokrijemo, da se rezanci skuhajo.