Iščete popolno spremljevalno rastlino za vaš krompir? Krompir je glavni pridelek po vsem svetu in tudi v Sloveniji ga gojimo na skoraj vsakem vrtu. Vendar pa korenine krompirja niso imune na težave: žuželke, pleveli, patogeni in težave s prstjo lahko povzročijo manjši pridelek. Toda, če krompir posadite z rastlinami, ki so njegovi “dobri sosedje”, lahko to izboljša pridelek.
Zakaj je izbira sosednjih rastlin pomembna?
Iskanje popolnega spremljevalca za vaš krompir je podobno testu združljivosti. Želite zagotoviti, da lahko obe rastlini rasteta v enakih pogojih, ne da bi preveč tekmovali za vodo ali hranila. Pomembno je tudi upoštevati njihove rastne navade in čas: Ali bo eden zasenčil drugega? Krompir je strpen in zlahka raste poleg široke palete zelišč, rož in druge zelenjave.
Optimalne razmere za gojenje krompirja
Priprava tal in sajenje
Krompir potrebuje ves čas svoje rasti rahla in vlažna tla. Za optimalno rast se gnojila, ki vsebujejo več fosforja in kalija (Plantella Specialno sadjarsko gnojilo), uporabijo bolj enakomerno pred oranjem v jeseni ali zgodaj pomladi. Semenske gomolje je priporočljivo kupiti, da se izognemo virozam. Za zgodnejše pridelke jih nakalimo v svetlih zaščitenih prostorih, pri temperaturi 15 do 18 °C. Pri kalibraciji so idealni kalčki dolgi 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm). Sadimo, ko se tla ogrejejo na 9 °C; s sajenjem ne smemo prehitevati, bolje je počakati na optimalne razmere. Priporočena razdalja sajenja je 70 ali 75 cm med vrstami, v vrsti pa naj znaša približno 45 cm. Za zgodnje sorte lahko sajenje poteka že februarja, če se zemlja dovolj ogreje. Sadimo lahko do junija, vendar je takrat nujno poskrbeti za zadostno vlago in zastiranje. Krompir potrebuje veliko hranil. Med delom pazimo, da gomoljev ne poškodujemo. Gomolji imajo zaradi škroba veliko energijsko vrednost in vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, ki jih vsaj delno ohranimo pri pečenem in skuhanem neolupljenem krompirju.
Bolezni in škodljivci krompirja
Krompir napada vrsta škodljivcev in bolezni. Eden najpomembnejših je krompirjeva plesen, ki jo povzroči gliva Phytophthora infestans. Ta bolezen je povzročila lakoto na Irskem v letu 1840. V ugodnih pogojih lahko okuži liste, steblo in gomolj poznega krompirja. Za preprečevanje se lahko uporablja pripravek iz preslice Bio Plantella Chitosan.
Dobri sosedje krompirja: rastline, ki podpirajo rast
Pravilna izbira spremljevalnih rastlin lahko izboljša zdravje in pridelek krompirja, saj privabljajo koristne žuželke, odganjajo škodljivce, pomagajo zadrževati vlago in preprečujejo rast plevela.
Skalna kreša (obmorska grobeljnica)
Skalna kreša ali obmorska grobeljnica je nizko rastoča, cvetoča, lepa enoletnica, znana po drobnih belih in vijoličnih cvetovih. Je ena najboljših spremljevalnih rastlin krompirja. Poleg tega, da privablja koristne žuželke, vključno s pikapolonicami, lahko tudi omejuje širjenje škodljivcev krompirja, prav tako pa pomaga zadrževati vlago v tleh in preprečuje rast plevela.
Križnice (brokoli, cvetača, ohrovt)
Brokoli, cvetača, ohrovt in druge sorodne rastline imajo kratke koreninske sisteme, ki ne bodo tekmovali z vašim krompirjem za dragocen prostor v tleh. Vendar pa bo združevanje teh dveh vrst pomagalo kar najbolje izkoristiti potencial krompirja. Upoštevajte le, da križnice potrebujejo veliko hranil, zato je zemljo treba redno gnojiti z dobro uravnoteženim gnojilom.
Hren
Hren med domačimi vrtičkarji ni tako pogost kot katera druga zelenjava, vendar je odličen spremljevalec krompirja na vrtu. Njegovi veliki listi pomagajo zaščititi zemljo ter na ta način preprečiti plevel in ohraniti vlago v tleh. Še več, zdi se, da hren odganja uničujočega koloradskega hrošča in lahko poveča naravno sposobnost krompirja, da se upre boleznim. Vendar se lahko agresivno širi, zato je najbolje, da ga posadite tam, kjer boste lahko omejili njegovo rast.
Čebulnice (drobnjak, por, čebula, čemaž)
Drobnjak, por, čebula in čemaž so nekatere izmed najboljših rastlin za naravno zatiranje škodljivcev. Njihova ostra aroma odganja številne vrtne škodljivce, vključno z listnimi ušmi in hrošči. Ko bo čas za obiranje, boste še bolj veseli, da ste jih posadili na svoj vrt, saj so nepogrešljive tudi v kuhinji. Krompirjeva porova juha ni edina kombinacija s porom, ki je smiselna. Ta plitvo ukoreninjena rastlina dopolnjuje krompir na vrtu, ne da bi tvegal konkurenco za vodo ali hranila. Poleg tega, da je dober prijatelj na vrtu, močna aroma odganja škodljivce.
Koriander
Koriander je odličen sosed krompirja, še posebej, če ga pustimo, da zacveti. Med cvetenjem namreč na vrt privablja muhe trepetavke, ose in pikapolonice. Te žuželke pa plenijo običajne škodljivce krompirja, vključno z ličinkami koloradskega hrošča in listnimi ušmi.
Kapucinka
Kapucinka je privlačna rastlina, ki jo običajno gojimo zaradi njenega videza, nabiramo pa tudi zaradi užitnih cvetov in listov poprastega okusa. Toda kapucinka je tudi odlična spremljevalna rastlina, ki odlično vpliva na rast krompirja, saj pomaga odganjati škodljive žuželke. Njeni cvetovi učinkovito odganjajo nekatere hrošče in listne uši, ki jih privlači krompir in se hranijo z njegovim sokom. Kapucinke izločajo tudi olje, ki privablja nekatere dobre žuželke, vključno s kapusovim belinom.
Peteršilj
Peteršilj se enako dobro poda h krompirju na vrtu kot v kuhinji. Ta klasična italijanska aromatična rastlina odlično odganja škodljive krompirjeve hrošče.
Koruza in stročnice
Tako koruza kot krompir sta stara več tisoč let. Sta stalnica na vrtu in služita kot osnova številnih jedi po vsem svetu. Ne glede na to, ali gre za stročji fižol ali visok fižol, so stročnice, ki vežejo dušik, odlične spremljevalke krompirja.
Slabi sosedje krompirja: česa se je dobro izogniti?
Upoštevanje načela dobrih in slabih sosedov na vrtu pomeni tudi zavedanje, da nekatere rastline med seboj niso združljive. Naj gre za to, da negativno vplivajo na okus drugih rastlin, privabljajo škodljivce ali tekmujejo za sončno svetlobo, prostor ter hranila, dejstvo je, da lahko z napačno razporeditvijo svojemu vrtu naredite veliko škodo.
Krompir je član družine nočnih senčnikov (Solanaceae), zato se izogibajte sajenju krompirja v bližini drugih članov te družine, kot so paprika, paradižnik, jajčevec in okra. Izogibajte se tudi sajenju krompirja na isti lokaciji, kjer ste pred kratkim gojili le-te, saj si delijo podobne bolezni in škodljivce, kar povečuje tveganje za okužbe.
Sorte krompirja in njihove značilnosti
Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave. Uporabljamo gomolje, ki imajo zaradi škroba veliko energijsko vrednost. Vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, ki jih vsaj delno ohranimo pri pečenem in skuhanem neolupljenem krompirju. Med sortami krompirja najdemo različne značilnosti:
- Nekatere sorte, kot so tiste z belim mesom, podolgovato ovalnimi gomolji in belo barvo kožice, so primerne za kuhanje in pečenje.
- Druge sorte so podolgovato ovalne, barva kožice pa je rumena. Med najbolj znanimi slovenskimi sorti, ki spadata v sorto kifeljčar, so tiste z mesom gomoljev, ki so podolgovati.
- Obstajajo tudi sorte svetlo rumene barve z okroglimi ovalnimi gomolji.
- Sorte Fianna in Bistra imata krem belo meso in ovalne gomolje z rumeno barvo kožice. Primerni sta za skladiščenje.
- Sorta Kis-sora ima krem belo meso, okroglo ovalne oblike gomoljev, ki imajo rumeno kožico.
- Posebna pozornost je namenjena izbiri sort, ki so odporne proti krompirjevi plesni.