Ajdovi žganci so vrsta žgancev in so nacionalna slovenska jed. V angleščini se najpogosteje prevajajo kot "buckwheat mush" ali "buckwheat spoonbread". Že Balthasar Hacquet (1739-1815) je v svojih zapisih omenil, da so bili žganci postreženi s kislim zeljem v Gorenjski.
Etimologija in izvor
Izvor imena "žganci"
Beseda "žganci" izhaja iz slovenskega glagola žgati, kar pomeni "zažgati" ali "popeči". To ime se nanaša na najstarejši način priprave, kjer so žitarice pogosto pražili ali pražili v suhi ponvi, preden so jih skuhali.
Izvor imena "ajda" in sorodnih poimenovanj
Ime ajda je bilo prevzeto iz staronemškega "Heiden", ki je povezano z nemško besedo "Heide", kar pomeni 'pogan' ali 'ajd'. Ta žitarica je dobila ime po tem, ker so jo v 12. stoletju v Evropo prinesli križarji iz "poganskih" krajev, vključno s Kitajsko. Iz latinske besede Fagopyrum izhajajo angleško poimenovanje buckwheat, nizozemsko boekweit in nemško Buchweisen. Vse te besede pomenijo »bukovo žito« ali »bukova pšenica«, kar nakazuje na tetraedersko obliko ajdinih plodov, ki spominjajo na bukove.
Prevajalski izzivi tradicionalnih jedi
Prevod poimenovanj slovenskih avtohtonih jedi v angleščino se na videz zdi precej lažje opravilo, kot je v resnici. Skozi čas so se za nekatere jedi sicer oblikovali ustaljeni prevodi, ki so prešli v rabo, a pri takšnem prevajanju načeloma ni pravilnih ali napačnih rešitev - so le bolj ali manj primerne. Prevajanje imen slovenskih avtohtonih jedi v angleščino je lahko zelo zanimivo, hkrati pa je tudi področje, kjer se mnenja strokovnjakov pogosto razhajajo. Obstajajo nenehne razprave o ustreznosti posameznih prevodov, saj se mnenja razlikujejo in rešitev ni nikdar le ena.
Primer takega prevajalskega izziva se je pokazal, ko je turist iz Nizozemske ob gobovi juhi in ajdovih žgancih spraševal po angleškem imenu jedi, ki ni bilo takoj očitno.
Prevodi ajdovih žgancev v nemško govorečih deželah
Avstrijci poznajo žgance, zlasti na Štajerskem in verjetno tudi na Koroškem, kjer se imenujejo Sterz. Za ajdove žgance se v nemščini uporablja izraz Heidensterz, čeprav je ajda Buchweizen. Nemci pa žgance v tradicionalni obliki večinoma ne poznajo. Medtem ko za ajdo obstaja nemški prevod Buchweizen (ajda), iskanje prevoda za *žgance* v nemških trgovinah pogosto razkrije le *Buchweizenmehl* (ajdova moka).
Služenje in regionalne posebnosti
Ajdovi žganci se tradicionalno postrežejo z obarami, mesnimi omakami, kislim zeljem, krvavicami ali različnimi klobasami. Odlični so tudi v kombinaciji s kislim zeljem ali repo, pogosto pa se uživajo tudi z gobovo juho.
Poleg ajdovih žgancev obstajajo tudi pšenični in koruzni žganci. Regionalne razlike se kažejo v načinu priprave; na Koroškem poznajo ajdove in koruzne žgance. Nekateri dodajo vodo, krompir in nato moko, da dobijo bolj sočne žgance, medtem ko jih drugje morda pripravljajo bolj suho in zdrobljeno. Nekateri uporabljajo samo ajdovo moko, spet drugi pa zraven dodajo še pšenično. Na primer, v okolici Celja so žgance tradicionalno pripravljali tako, da so najprej v vodo dali krompir, nato pa moko, kar je pripomoglo k boljši teksturi.
Reference:
- Bogataj, Janez (2007). Taste Slovenia. Rokus Gifts. ISBN 978-961-6531-39-9.