Ajdova kaša, nekoč označena kot živilo revežev, danes doživlja renesanso kot cenjen in pomemben del zdrave in uravnotežene prehrane. Njena priljubljenost ponovno raste, saj so prepoznane njene izjemne hranilne lastnosti in številni pozitivni vplivi na zdravje. Ajda je živilo, ki lahko na izjemen način obogati naš jedilnik in prispeva k boljšemu počutju.
Kaj je ajda: Botanična razvrstitev in zgodovina
Čeprav ajdo pogosto uvrščamo med žita, botanično ni pravo žito. Prava žita so enokaličnice in spadajo med trave, medtem ko ajda pripada družini dresnovk. Kljub tej botanični razliki se ajdo in žita v prehrani pogosto obravnava skupaj zaradi zelo podobne pridelave, predelave in hranilnih lastnosti.
Prisotnost ajde v Sloveniji
Ajda, rastlina s poreklom iz območja Himalaje, je v slovenski prehrani prisotna že več kot 600 let. Prvi zapisi o ajdovi kaši na slovenskih tleh segajo v leto 1426, ko je bila prvič omenjena v gornjegrajskem urbarju pod imenom poganka. O tej poljščini, iz katere lahko pripravimo značilne slovenske jedi - kruh in kašo -, je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Krajnske. V zadnjih letih se ajda ponovno vrača na naša polja in krožnike, kar priča o njeni trajni vrednosti.
Ekološka pridelava
Ajda je skromna rastlina, ki uspeva na manj rodovitnih tleh. Ne potrebuje škropljenja s pesticidi in herbicidi, saj sintetizira snovi, s katerimi se brani pred škodljivci in zavira kaljenje ter rast plevelov. Zaradi teh lastnosti je ajda izjemno primerna za ekološko pridelavo.

Bogastvo hranil: Zakaj je ajda superživilo?
Ajdova kaša vsebuje celo paleto makro in mikrohranil, ki so ključna za naše zdravje. Ajdova kaša in moka sta prepoznani kot izjemno hranljivi živili.
Hranilna dejstva: Neverjetne koristi ajde - Zdravstveni nasveti
Celovit vir beljakovin
Za razliko od večine rastlinskih beljakovin, ki ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin, ajdova kaša predstavlja izjemo. Vsebuje prav vse esencialne aminokisline, vključno z lizinom in metioninom, ki jih v žitih najpogosteje ni. Po kakovosti beljakovin zaostaja le malo za jajcem, ki je referenca za popoln vir beljakovin. S 100 grami ajdove kaše zadostimo 14,2 odstotkom dnevnih potreb po beljakovinah.
Vlaknine in prebava
Ajdova kaša je izjemen vir vlaknin, ki so ključne za zdravo prebavo. Vlaknine prispevajo k povečanju črevesne vsebine, delujejo kot nekakšna ščetka za črevo, pomagajo pri odstranjevanju neljubih snovi iz prebavnega trakta in spodbujajo krčenje mišic v črevesu, ki so pomembne za peristaltiko. S tem ohranjajo doslednost pri gibanju črevesa in preprečujejo težave, kot sta driska in zaprtje. Prav tako prispevajo k zniževanju tveganja za nastanek raka želodca in debelega črevesa. Netopne vlaknine v ajdovi kaši znižujejo presežno izločanje žolčnih kislin in s tem tveganje za nastanek žolčnih kamnov. Redno uživanje netopnih vlaknin se nasploh povezuje z boljšim zdravjem žolčnika. Na račun vlaknin v ajdovi kaši prej občutimo sitost, kar pomaga preprečiti prenajedanje. Ajdova kaša vsebuje tudi rezistentni (retrogradirani) škrob, ki je neprebavljiv in ga uvrščamo med prehranske vlaknine, s čimer pozitivno vpliva na prebavo.
Minerali in vitamini za močno telo
Ajda je bogata z minerali in vitamini. S 100 grami ajdove kaše zadostimo polovici dnevnih potreb po magneziju in 57 % po železu, ter tretjini vitamina E. Poleg tega pokrije slabo tretjino potreb po fosforju in bakru, v manjših deležih pa tudi po ostalih vitaminih in mineralih, kot so mangan, cink in vitamini B-skupine. Visoka vsebnost železa pripomore k ohranjanju zdrave krvi in preprečuje anemijo, ki jo spremljajo utrujenost in brezvoljnost. Magnezij je sestavni del več kot 300 encimov v telesu, vključno z encimi, ki sodelujejo pri uporabi glukoze ter tvorbi in sproščanju inzulina. Raziskave kažejo, da se pri otrocih, ki ne uživajo dovolj polnozrnatih živil, zaradi pomanjkanja magnezija in vitamina E bolj verjetno razvije astma.
Antioksidativna moč
Ajdova kaša je bogata z antioksidanti, ki so ključno orožje telesa proti škodljivim radikalom, ki so vzrok za bolezni srca in raka. Ti uspešno zavirajo delovanje prostih radikalov in tako ščitijo DNA pred poškodbami. Flavonoida rutin in kvercetin sta še posebej pomembna. Rutin pripomore k nižji vsebnosti slabega holesterola v krvi in preprečuje strjevanje trombocitov, kar lahko povzroči srčno in možgansko kap ter aterosklerozo. Rutin, pridobljen iz listov ajde, se dodaja tudi zdravilom za uravnavanje krvnega tlaka, saj spodbuja pretok krvi in preprečuje nezaželeno strjevanje krvi.
Uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola
Kot izjemen vir vlaknin ajdova kaša pripomore k nižjim vrednostim krvnega sladkorja. Po zaslugi molekule kiro-inozitola pomaga, da se celice bolje odzivajo na inzulin, kar prispeva k učinkovitejšemu vnosu glukoze v celice in njeni porabi. S 15,3 odstotki ogljikovih hidratov v 100 gramih ajdove kaše dobimo stabilen vir energije.
Podpora imunskemu sistemu in zdravju srca
Vpliv ajde na imunski sistem je eden najpomembnejših. To lastnost ji pripisujemo na račun visoke vsebnosti antioksidantov, vlaknin, cinka, selena ter drugih vitaminov in mineralov, ki okrepijo imunski sistem. Flavonoida rutin in kvercetin nista le odlična za zdravje srca in ožilja, temveč tudi za preprečevanje in zdravljenje športnih poškodb, saj lajšata bolečine, udarce, podplutbe in otekline v poškodovanem tkivu.
Brez glutena
Ajda naravno ne vsebuje glutena, zato je primerna za posameznike s celiakijo in tiste, ki so preobčutljivi na gluten. Pomembno pa je biti previden, saj se lahko ajda med pridelavo, predelavo in pripravo okuži z živili, ki vsebujejo gluten. Za preobčutljive na gluten so zato primerni le izdelki, kjer je na embalaži izrecno navedeno, da so brez glutena.
Različne vrste ajde: Navadna in tatarska
V slovenski prehrani že dolgo uporabljamo dve vrsti ajde: navadno ajdo (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarsko ajdo (Fagopyrum tataricum Gaertn.). Obe izvirata z območja Himalaje.
Značilnosti in razlike
- Navadna ajda uspeva na zmernih nadmorskih višinah. Ima bele, rožnate ali včasih rdeče cvetove ter zrnje pravilne trikotne oblike. Njen okus je večini dobro poznan.
- Tatarska ajda uspeva tudi na višinah preko 4.000 metrov. Ima manjše zelenkasto-rumene cvetove in majhna, zgrbančena ajdova zrna. Zanjo je značilen grenak okus, ki je posledica visoke vsebnosti flavonoidov. Za razliko od navadne ajde ni občutljiva na nizke temperature, zato v Sloveniji uspeva tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer navadna ajda ne daje zanesljivega pridelka. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek.
Hranilne vrednosti tatarske ajde
V primerjavi z navadno ajdo tatarska ajda vsebuje več kvercetina in rutina, ki sta zdravju še posebej koristna. Raziskave kažejo, da flavonoidi in druge snovi tatarske ajde ugodno vplivajo na zdravje krvožilnega sistema, zmanjšujejo utrujenost in prispevajo k počasnejši ter bolj enakomerni presnovi škroba v sladkor. Grenak okus tatarske ajde je tako v resnici znak njene visoke hranilne vrednosti.
Ponovna pridelava tatarske ajde v Sloveniji
Po letu 2000 so v Sloveniji tatarsko ajdo začeli znova pridelovati, zlasti na ekoloških kmetijah na Dolenjskem in v Beli krajini. Ker kmetje nimajo več nekdanjega znanja o pridelovanju tatarske ajde, je potrebno ponovno uvajanje in preizkušanje tehnologije pridelave in njene uporabe. V ta namen se izvaja projekt "Lokalno pridelana ajda kot surovina za proizvodnjo kakovostnih živil", ki ga vodijo Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Institutom »Jožef Stefan« in Kemijskim inštitutom. Cilj projekta je podpora kmetovalcem in živilski industriji za učinkovito gojenje in uporabo obeh vrst ajde v proizvodnji visoko kakovostnih živil.
Ajda v prehrani za posebne skupine
Ajdova kaša za dojenčke
Mnogi pediatri ajdovo kašo uvrščajo med najboljše možnosti za uvajanje prve dopolnilne hrane dojenčkom. Zaradi bogate vsebnosti vitaminov, mineralov in odsotnosti glutena predstavlja idealen izdelek, saj gluten pogosto povzroča alergije pri otrocih. Ajdova kaša krepi imunski sistem, zagotavlja kalcij za razvoj okostja, železo za dvig hemoglobina in preprečevanje kronične utrujenosti ter kalij za krepitev srčno-žilnega sistema. Rastlinske beljakovine v ajdi so lahko prebavljive in ne povzročajo kolik ali napenjanja.
Navodila za uvajanje
Uvajanje ajdove kaše je priporočljivo okoli 6. meseca starosti. Pri dojenčkih, ki zaostajajo v razvoju ali imajo nizko težo, lahko zdravniki svetujejo uvedbo že po 4. mesecu, kuhano na vodi. Za dojenčke na umetnem ali mešanem hranjenju se priporoča uvedba izdelkov iz ajde od 5. meseca starosti. Začetna koncentracija kaše naj bo 5-odstotna (5 gramov izdelka na 100 ml prečiščene vode), ki se postopoma povečuje.
Priprava kaše za dojenčke
Pri pripravi kaše za dojenčke je pomembno upoštevati nekaj ključnih smernic:
- Prva kaša naj bo iz svetle polnozrnate ajde.
- Dopolnilna živila se uvajajo postopoma, s 5-odstotno kašo, ki se nato povečuje na 10-odstotno.
- Hrana dojenčka do enega leta ne sme vsebovati polnomastnega mleka, masla, soli in sladkorja.
- Preden uvedete mlečne jedi, preverite, ali dojenček ni alergičen na kravje ali kozje mleko. Za pripravo mlečnih kašic uporabljajte le specializirano mleko za dojenčke.
- Obrok iz jedra kuhajte tik pred uporabo. Ajda, kuhana zvečer, ni priporočljiva za dojenčka.
- Prva porcija dopolnilne hrane naj ne presega polovice čajne žličke. Starši morajo skrbno spremljati otrokov odziv, preverjati morebitne kožne izpuščaje ali prebavne motnje. Če ni negativnih reakcij, se lahko porcija naslednji dan poveča. Novih živil otroku ponudite zjutraj, da lahko spremljate morebitne reakcije čez dan.
- Za dojenčke, ki so dojeni, lahko končni jedi dodate materino mleko, za dojenčke na umetnem hranjenju pa mlečno formulo.
- Mnoge gospodinje jed po kuhanju še zmeljejo, kar zagotavlja še bolj fino teksturo.
- Če dojenček zavrača kašo, jo lahko razredčite z materinim mlekom ali formulo. Če vztraja pri zavračanju, ne silite, temveč poskusite ponovno čez 2-3 dni.
- Preden otroku ponudite dopolnilno hrano, se prepričajte, da se je jed ustrezno ohladila.
- Za otroke od 8. mesecev starosti so dovoljene že mlečne ali sadne žitarice.
Ajdova kaša v prehrani doječe matere
Prehrana doječe matere ima neposreden vpliv na otroka, saj se zdrava živila, ki jih mati zaužije, prenašajo neposredno do dojenčka. Doc. dr. Evgen Benedik poudarja, da doječa mati potrebuje dodatnih 550 kilokalorij na dan, vendar je ključnega pomena raznolikost prehrane. Priporoča se uživanje bogate prehrane z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, mlečnih izdelkov, beljakovin in zdravih maščob.
Priporočila za doječe matere
Klavdija Kosič, strokovnjakinja za prehrano nosečnic, doječih mamic in otrok, razjasnjuje, da kolike pri dojenčkih niso nujno povezane z živili, ki jih mamica zaužije, razen v primerih dokazane alergije na kravje mleko in jajca. Krčki so pogosto posledica nerazvitega otrokovega črevesja. Svetuje, da mamica poskusi tudi s "problematičnimi" živili in si vodi prehranski dnevnik, s katerim lahko ugotovi, katero živilo lahko povzroča težave njenemu otroku.
Živila, ki lahko pogosteje povzročajo težave dojenčkom
- Kravje mleko in vsi mlečni izdelki: Če se pojavijo težave, lahko poskusite dieto brez teh živil za vsaj dva tedna.
- Kofein in čokolada: Odsvetuje se vsakodnevno uživanje, še posebej v prvih mesecih dojenja.
- Oreščki: Še posebej arašidi lahko povzročajo težave. Priporoča se njihovo namakanje pred uživanjem.
- Pekoča hrana: Lahko povzroči napenjanje in krčke pri dojenčku.
- Hrana, ki napenja: Brokoli, čebula, zelje, cvetača - če povzročajo težave vam, jih verjetno lahko tudi vašemu dojenčku. Mnogokrat pomaga kuhana oblika in dodatek začimb, kot je kumina.
Vloga ajde pri dojenju
Živila iz nepredelanih žit, kot so ovsena kaša, prosena kaša, kosmiči, polenta in ajdova kaša, so dobra za nastajanje mleka in ugodno vplivajo na prebavo ter pomagajo pri zaprtju. Pomemben je tudi zadosten vnos beljakovin, vitaminov in mineralov, kot so kalcij, železo, omega-3, kalij, vitamin A in vitamin C. Kakovostne maščobe, kot so olivno olje, avokado, laneno olje in losos, so prav tako ključne. Med dojenjem se je priporočljivo izogibati potencialno nevarnim živilom, kot so nepasterizirani siri, surovo meso, surova jajca in surove ribe, zaradi možnosti okužbe z bakterijami. Sveže sadje in zelenjava sta ključna za vnos vitaminov in mineralov, zato se jima ni treba odpovedovati, le slediti je treba odzivu otroka. Ne smemo pozabiti na zadosten vnos vode, pri čemer je priporočljivo popiti okoli 3 litre dnevno.
Ajdova dieta za hujšanje
Ajdova dieta za hujšanje je priljubljena možnost za hitro izgubo kilogramov. Nutricionisti ponujajo različne programe za korekcijo teže, tako stroge kot bolj "lahke" variante.
Prednosti in načini hujšanja z ajdo
Prednosti uživanja ajde med dieto so njena nizka vsebnost kalorij (132 kcal na 100g kuhanega zrna) in nasičenost s hranili. Po vsebnosti beljakovin prekaša številna žita in lahko po hranilni vrednosti nadomesti mesne beljakovine. Ženske, ki jedo jedi iz ajde, ne občutijo utrujenosti ali šibkosti. Nasprotno, vsak dan prinaša lahkotnost, saj se telo znebi odvečnih kilogramov.

Vrste ajdovih diet
Obstaja več vrst ajdovih diet, ki ustrezajo različnim potrebam in ciljem:
- Stroga ajdova dieta: Ta dieta je najbolj priljubljena, saj omogoča, da v kratkem času izgubite od 7 do 10 kg. Vendar je zelo stroga: odreči se morate običajni hrani, začimbam in soli. Jedilnik za vsak dan je sestavljen iz jedi iz enega izdelka - ajde.
- Ajdovo-kefirjeva dieta: Lažja, a nič manj učinkovita možnost, ki vključuje uporabo parjene ajdove kaše (jedrca) in kefirja z nizko vsebnostjo maščob. Kefir je potreben za uravnavanje delovanja črevesja. Priporočljivo je, da kašo zaužijete ločeno, jo sperete s čisto pitno vodo ali zeliščnim poparkom, nato pa uro kasneje odžejate s skodelico kefirja (do 1 liter kefirja na dan). Večerjo je dovoljeno nadomestiti s kozarcem kefirja.
- Ajdovo-jabolčna dieta: Namenjena vsem, ki ne prenesejo monotonosti ajdove kaše. Z dodatkom jabolk (do 2 kg na dan) k prehrani je dietni režim lažje slediti.
- Nežna (zdravilna) ajdova dieta: Ta dieta kombinira rahlo soljeno ajdovo kašo s skuto ali zelenjavo, suhim sadjem ali jogurtom. Sprejemljivo je jesti nizkokalorično hrano, kot so zelje, kumare in pusto meso. Pri terapevtski dieti glavni poudarek ni na izgubi teže, temveč na krepitvi telesa.
- Sistem prehrane z ajdo in zelenjavo: Uporablja se, ko morate utrditi doseženi rezultat. Sestavine lahko dušimo ali kuhamo na običajen način, s čimer se ohranijo vitamini in mikroelementi. Ajdova kaša s paradižnikom, čebulo in korenjem je zdrava in okusna.
- Kombinacije ajde: Kombinacija ajdove kaše z mlekom ima dvojni učinek. Uporaba ajde s pustim mesom ali ribami popestri prehransko mizo, jo naredi okusno in hranljivo.
Pravila za pripravo ajde za dieto
Za dieto se ajdova kaša pripravlja po posebnem receptu, ki ohranja vse hranilne snovi: eno skodelico opranega žita prelijemo z dvema skodelicama vrele vode. Skledo s kašo zavijemo v brisačo in pustimo čez noč. Ne smete vzeti več kot 250 g ajde. Dovoljene pijače so mineralna voda brez plina, zeliščni čaji, črni čaj in kava. Pijačam je dobro dodati sok, iztisnjen iz limone. V kašo lahko dodamo med (kljub visoki kalorični vsebnosti 328 kcal) ali nekaj jagod suhega sadja (30-40 kcal), namesto 100g suhega sadja, ki vsebuje 250-300 kcal. Jedi lahko začinimo z rastlinskim oljem in majhno količino čebule. Za popestritev prehrane lahko dodamo tudi nekaj jabolk.
Priporočljivo je, da pred kosilom popijete kozarec vode, da pojeste manj hrane in se hitreje počutite siti. Zajtrk naj bo obilen, sestavljen iz kaše in ajdovega kruha.
Navodila za opuščanje diete
V obdobju mono-diete se telo navadi na določeno vrsto hrane, zato se po njenem koncu, ko se količina hrane poveča in se meni spremeni, odvečni kilogrami lahko spet vrnejo. Da se to ne bi zgodilo, morate upoštevati pravila za opustitev diete: v prvem tednu po dieti jejte pogosto, vendar ne več, kot želite. Od mize je priporočljivo vstati z rahlim občutkom lakote. Prehrano, ki je bila pred dieto, je treba spremeniti. Izogibajte se mastni hrani, jejte več zelenjavnih solat, enolončnic, jedi iz skute, zelenjavnih juh, kaš iz različnih žit in kuhanih jajc.
Ajda v kulinariki: Tradicija in sodobni načini uporabe
V Sloveniji ima ajda večstoletno tradicijo v prehrani in predstavlja pomemben del kulinarične dediščine. Ajdova kaša je odličen vir polnovrednih ogljikovih hidratov in vlaknin ter celo vseh esencialnih aminokislin.
Slovenska kulinarična dediščina
Najbolj znane jedi so ajdova kaša, ajdovi žganci in ajdov kruh z orehi. Poleg teh pa obstaja tudi veliko lokalnih specialitet, kot so kobariški in bovški ajdovi krapi. Na trgu se pojavljajo tudi še drugi izdelki iz ajde, kot so ajdove testenine in žita za zajtrk. Ajdo lahko vključimo tudi v enolončnice, druge vrste kruha, solate, iz nje lahko pripravimo tudi zelo okusne prikuhe in sladice.
Osnovni postopek kuhanja ajdove kaše
- Izberite kakovostno kašo: Na trgu lahko najdemo različne vrste ajde, ki se razlikujejo po barvi in velikosti zrn. Najpogosteje uporabljamo oluščeno ajdo svetlejše barve. Manj predelana ajda, ki ima temnejša zrna, je bogatejša s hranili, a potrebuje daljši čas kuhanja. Pred nakupom preverite poreklo, saj lokalno pridelana ajda pogosto zagotavlja boljši okus in kakovost.
- Sperite kašo: Pred kuhanjem preverite svežino in čistost ajdove kaše. Sperite jo pod tekočo hladno vodo, dokler voda ne postane bistra, da odstranite prah in nečistoče. Spiranje pomaga tudi ohraniti strukturo zrn med kuhanjem.
- Pravo razmerje vode in kaše: Splošno priporočilo je, da na eno skodelico ajdove kaše uporabite dve skodelici vode. Za kremasto kašo dodajte malo več tekočine (npr. 1:2,5), za bolj suho in ločljivo pa razmerje 1:1,5 ali 1:2.
- Kuhanje na nizkem ognju: Zavrite vodo, dodajte ščepec soli in oprano kašo, nato zmanjšajte temperaturo in kuhajte od 15 do 20 minut. Čas kuhanja prilagodite glede na vrsto ajde in želeno mehkobo zrn.
- Počitek: Ko je kaša kuhana, jo odstavite z ognja in pustite počivati nekaj minut v pokriti posodi. To omogoči, da zrna vpijejo preostalo tekočino ter postanejo rahlejša in nežnejša. Preden jo postrežete, jo razrahljajte z vilicami. Kuhano ajdovo kašo lahko shranite v hladilniku in jo pred serviranjem pogrejte, saj dobro prenaša pogrevanje.

Triki za še okusnejšo ajdovo kašo
- Praženje pred kuhanjem: Ajdovo kašo lahko na suhi ponvi rahlo prepražite, preden jo skuhate, da pridobi oreškast in bogatejši okus.
- Dodatki med kuhanjem: V vodo dodajte lovorjev list, vejico timijana ali rožmarina, česen in/ali čebulo za bolj aromatičen okus. Za sladko različico posezite po cimetu, klinčkih ali kardamomu.
- Namesto vode uporabite jušno osnovo ali mleko: Kašo lahko skuhate v zelenjavni, mesni ali gobovi jušni osnovi za globino okusa. Lahko pa jo skuhate tudi v mleku ali poljubnem rastlinskem napitku za okusen brezglutenski zajtrk, ki ga lahko obogatite s svežim ali suhim sadjem, oreščki in semeni.
- Zelišča in začimbe: Po kuhanju kašo obogatite s svežimi zelišči, kot so peteršilj, drobnjak ali timijan.
Uporaba presne ajdove kaše
Ajdovo kašo lahko uživate tudi v presni obliki, vendar mora biti pravilno pripravljena, da je lahko prebavljiva in okusna.
Priprava presne ajde
- Izberite pravo vrsto kaše: Uporabite neoluščeno ajdovo kašo, saj je primerna za uživanje v presni obliki. Očistite jo nečistoč in sperite pod tekočo vodo.
- Namočite kašo: Oprano kašo namakajte v hladni vodi 6-8 ur ali čez noč. To bo zmehčalo zrna in izboljšalo njihovo prebavljivost. Po namakanju kašo dobro sperite, da odstranite sluzasto teksturo, ki se lahko pojavi.
Ideje za presno ajdo
- Presni zajtrk: Skuhati jo z mlekom ali rastlinskim napitkom ter dodati jabolko ali lanena semena. Ajdo lahko zmeljete skupaj z rastlinskim mlekom, kakavom in datlji za kremasto osnovo smutija. Okrasite z granolo in sadjem. Granolo običajno pripravimo z ovsenimi kosmiči, a z ajdovo kašo je prav tako odlična. Kombinirajte jo z lanenimi, bučnimi in sončničnimi semeni ter oreščki.
- Presne sladice: Namočeno kašo uporabite kot osnovo za presne tortice ali energijske kroglice.
Ajdova moka in njeni izdelki
Pri mletju ajdovih zrn pridobimo ajdovo moko. Na trgu je najpogosteje na voljo enotna ajdova moka, včasih pa tudi temna in svetla ajdova moka, ki ju v mlinu ločijo s presejevanjem. Več mineralov, vitaminov, beljakovin in antioksidantov je v enotni oziroma temni ajdovi moki. Nekateri zmotno menijo, da je svetli ajdovi moki primešana pšenična. V kolikor ni na embalaži drugače označeno, gre pri svetli ajdovi moki za mlevsko frakcijo. Ajdovo kašo pri nas pridobivamo na način, da ajdovo zrnje skuhamo, odcedimo, nekoliko posušimo in obdelamo v luščilcih. Gre za precej zapleten postopek, ki zahteva veliko truda in optimizacije za dosego kakovostnega rezultata. Na trgu je na voljo tudi kaša, oluščena brez predhodnega kuhanja, vendar takšna kaša nima značilnega okusa, se pri kuhanju razkuha, postane razmočena in manj primerna za pripravo tradicionalnih jedi. Takšno kašo lahko prepoznamo, če zrno kaše zdrobimo ploščato z nožem.

