Ajdov kruh, še posebej tisti z orehi, je cenjen zaradi svoje hranljivosti in specifične teksture. Ker ajda ne vsebuje glutena, je struktura ajdovega kruha bolj zbita v primerjavi s pšeničnim, zato se v industrijskih izdelkih pogosto dodaja del krušne moke. Vendar pa lahko doma pripravimo tudi 100-odstotni ajdov kruh.
Zakaj Ajda?
Ajda spada med najbolj hranilno bogata psevdožita. Primerna je tudi za ljudi s celiakijo, saj je brez glutena. Vsebuje kar 13,2 g beljakovin na 100 g, veliko vlaknin, vitaminov in mineralov. Odlična je za otroke, saj spodbuja rast kosti in vpliva na zdravo presnovo. Dobra je tudi v hladnejših dneh, saj vsebuje veliko flavonoidov, ki delujejo protivnetno in probiotično ter dvigujejo imunski sistem. Beljakovine ajde so zelo kakovostne, s primerno aminokislinsko sestavo glede na potrebe ljudi, za razliko od žit, pri katerih je vsebnost lizina precej majhna.
Ajdov Kruh brez Kvasa
Ker je ajdova moka za kvas pretežka, se v nekaterih receptih namesto kvasa uporablja pecilni prašek. Pecilni prašek lahko nadomestimo tudi s sodo bikarbono ali vinskim kamnom.
Recept: Ajdov Kruh z Orehi
Priprava ajdovega kruha z orehi je preprosta in hitra. Spodaj je predstavljen recept, ki omogoča pripravo domačega kruha v kratkem času.
Sestavine
- 420 g ajdove moke
- 40 g medu (1 žlica)
- 13 g psiliuma (1 žlica)
- 8 g soli (1 žlička)
- 8 g chia semen (1 žlica)
- 5 g vinskega kamna ali pecilnega praška (1 žlička)
- 600 g radenske (gazirana voda - 6 dcl)
- 1 skodelica nasekljanih orehov (po želji)
Priprava
- Suhe sestavine (ajdovo moko, pecilni prašek/vinski kamen, sol) stresemo v posodo in premešamo.
- Prilijemo jogurt (če je recept z jogurtom) ali radensko in med ter vse skupaj dobro premešamo. Nastala bo pacasta zmes, ki ni premokra.
- Nazadnje vmešamo še orehe. Dobimo pacasto maso, ki ni prav nič podobna testu za kruh, vendar je to pravilno.
- Maso nadevamo v ožji pekač, prekrit s peki papirjem.
- Pečemo v pečici, segreti na 180 °C (ventilacija), 60 minut.
- Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz pečice, stresemo z modela in počakamo, da se malo ohladi. Če ga pustimo dlje časa, ga ovijemo v kuhinjsko krpo (ne plastično), da lahko vlaga izide.
Čas priprave: 5 min
Čas pečenja: 60 min
Težavnost: 5 %
Količina: 1100 g
Hranilna Vrednost in Uporaba Ajdovega Kruha
Ajdov kruh z orehi je okusen že sam po sebi, lahko pa ga postrežemo z rezino suhe salame ali domačo marmelado. Odličen je tudi kot dodatek k topli juhi ali solati.
Kruh je vegetarijanski, brezglutenski in brez laktoze, kar ga dela primernega za širok krog ljudi z različnimi prehranskimi potrebami.
Amazing, easy, Gluten Free Bread that really tastes like a regular, artisan style bread!!
Žita in Psevdožita v Vsakodnevni Prehrani
Žita (in psevdožita) so pomemben del vsakodnevne prehrane, saj so bogata z ogljikovimi hidrati ter vsebujejo med 10 in 14% beljakovin. So tudi pomemben vir prehranskih vlaknin, katerih priporočen dnevni vnos znaša približno 30 g dnevno. Svetuje se uživanje polnozrnatih žit in izdelkov iz polnozrnate moke za obogatitev prehrane z zdravju koristnimi prehranskimi vlakninami.
Ajda: Psevdožito z Bogato Tradicijo
V svetu se za prehrano uporabljata dve vrsti ajde: navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertner). Ajda izvira iz vzhodnih predgorij Himalaje in je primerna za gojenje tudi na visokih nadmorskih višinah, kjer druge kulturne rastline ne uspevajo. Čeprav ajda ni pravo žito (spada med dresnovke, medtem ko prava žita razvrščamo med trave), jo v prehrani, zaradi sorodnih hranilnih lastnosti, uvrščamo v skupino z drugimi žiti. V Sloveniji ima ajda več stoletno tradicijo v prehrani in predstavlja pomemben del kulinarične dediščine. Najbolj poznane jedi so ajdova kaša, ajdovi žganci in ajdov kruh z orehi, obstaja pa tudi veliko lokalnih specialitet.
Primerjava z Drugimi Žiti
Žita, ki jih pri nas dobro poznamo, imajo ugodno hranilno sestavo, celo bolj od nekaterih eksotičnih žit. Nekatera žita vsebujejo gluten, ki se ga morajo izogibati bolniki s celiakijo. Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, piri, ovsu, rži, ječmenu, kamutu in tritikali. Ljudje, ki nimajo celiakije, lahko povsem varno uživajo žita z glutenom.
Pšenica
Pšenica velja za eno najstarejših in najpomembnejših žit. Pri nas sta najbolj poznani vrsti Triticum aestivum (za kruh) in Triticum durum (za testenine). Od načina mletja in granulacije moke je odvisno, ali bo pšenična moka ostra ali mehka. Polbela in črna moka se prodajata kot tip 850 oziroma 1100, polnozrnata moka pa je mleta iz celega pšeničnega zrna in je najbolj priporočljiva za uživanje zaradi vsebnosti prehranskih vlaknin in mineralov.
Pira
Pira (Triticum aestivum var. spelta) je podvrsta pšenice in prav tako vsebuje gluten. Pirina in pšenična polnozrnata moka sta po vsebnosti koristnih hranil primerljivi, zato je pomembno izbrati polnozrnato različico za več prehranskih vlaknin.
Ječmen
Ječmen (Hordeum vulgare) je bil eno prvih žit, gojenih za prehrano ljudi. Najpogosteje uporabljamo oluščeno ječmenovo zrnje - ješprenj. Ječmen je pomemben tudi v pivovarstvu in vsebuje veliko topnih prehranskih vlaknin, med katere štejemo tudi beta glukane, ki dokazano znižujejo holesterol v krvi.
Proso
Proso (Panicum miliaceum) je psevdožito z drobnimi rumenimi semeni in ima dolgo tradicijo gojenja. V naši kulinariki je cenjeno kot prosena kaša. Proso vsebuje precej beljakovin, je bogato z manganom, bakrom, magnezijem, železom in fosforjem ter vitamini skupine B kompleksa.
Oves
Oves (Avena sativa) vsebuje beljakovine z visoko biološko vrednostjo in precej nenasičenih maščob. Podobno kot ječmen tudi oves vsebuje topne vlaknine beta-glukane, ki pomagajo pri zniževanju ravni holesterola v krvi. Oves sicer ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovino avenin.
Koruza
Koruza (Zea mays) ima precej manj beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov kot ostala žita, vendar vsebuje veliko prehranskih vlaknin. Bogata je tudi z antioksidanti, med njimi s karotenoidom zeaksantinom, ki koruzi daje značilno rumeno barvo.
Rž
Rž (Secale cereale) je žito, ki dobro uspeva v hladnejših podnebjih. Rženi kisel kruh je še posebej značilen za Koroško, Štajersko in Prekmurje. Rž vsebuje približno 10% beljakovin in malo maščob.