Afera "poljsko meso", ki je izbruhnila ob razkritju domnevno neustreznih praks v poljskih klavnicah, je sprožila širok odziv in preiskave po vsej Evropski uniji, tudi v Sloveniji. Slovenska Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila v središču dogajanja, saj je morala uskladiti informacije med različnimi akterji, preveriti prisotnost spornega mesa na slovenskem trgu in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito potrošnikov.
Začetni odziv in prva odkritja
Slovenska Uprava za varno hrano je sprva sporočila, da spornega mesa ni odkrila, vendar je nato za Pop TV potrdila, da je sporno poljsko meso tudi v Sloveniji, čeprav uradnih podatkov še niso imeli. O tem jih je obvestil slovenski distributer mesa, ki je meso dobil iz Nemčije, ne pa tudi še uradni nemški veterinarji. Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Andreja Bizjak, je potrdila, da so dobili izdelek, ki vsebuje sporno meso, in sicer "eno serijo kebabov". Napovedala je ukrep prepovedi dajanja na trg, dokler uprava ne prejme uradnih informacij nemških veterinarjev glede tega mesa.
Afera s poljskim mesom je izbruhnila, ko je poljska televizija TVN24 objavila posnetke iz poljske klavnice, ki prikazujejo zakol obolelega goveda. Novinar je v treh tednih, kolikor je delal v klavnici pod krinko, posnel šokantne prizore. Ta klavnica v poljski vasi Kalinowo je zdaj tudi v središču preiskave evropskih inšpektorjev. Poljski organi so o zadevi izvedeli iz medijev in obratu odvzeli odobritev.
Preiskava in obveščanje
Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis je na Poljsko napotil inšpektorje. Prednostna naloga je najti vse proizvode iz sporne poljske klavnice in jih odstraniti s trga. Poljski organi so v prvem obvestilu prek sistema hitrega obveščanja o tveganju za zdravje ljudi, ki izhaja iz živil ali krme (RASFF), objavljenem v torek, navedli, da v tej klavnici 10., 11., 12. in 14. januarja 2019 ni bil opravljen ante in post mortem pregled zaklanih govedi. Kljub negativnim kemičnim rezultatom analiz je bil odrejen umik in odpoklic mesa govedi, zaklanega na te datume. Distribucija mesa naj bi bila omejena samo na Poljsko.
Uprava je v sredo ugotovila, da je v slovenskih obratih iz Poljske večinoma zamrznjeno meso in le del svežega mesa, vendar mesa iz klavnice Elkopol med pregledanimi pošiljkami ni bilo. Inšpektorji so nadaljevali s pregledi skladišč in obratov za predelavo mesa ter izdali "posebno navodilo o preventivnem preverjanju varnosti poljskega govejega mesa z vzorčenjem in izvedbo preiskav na določene kemijske in mikrobiološke analize".
V drugem obvestilu poljskih organov prek RASFF v sredo je bilo navedeno, da je bilo meso iz sporne klavnice distribuirano prek razsekovalnice Zaklad miesny Kamienczyk, ki je nato sporno meso distribuirala v devet držav EU (Estonijo, Finsko, Francijo, Madžarsko, Litvo, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko). Slovenije na distribucijski listi ni bilo med prejemnicami mesa. Vodja poljske veterinarske uprave Pawel Niemczuk je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je Poljska nekaj manj kot tri tone spornega mesa izvozila v 10 držav EU, med njimi pa ni navedel ne Nemčije ne Slovenije. "Okrog 2,7 tone tega mesa je bilo izvoženega na Finsko, Madžarsko, Švedsko, Portugalsko, Slovaško, v Estonijo, Romunijo, Francijo, Španijo in Litvo," je povedal Niemczuk.
The Entire History of Poland
Dodatna odkritja in zadržanje pošiljk
Uprava za varno hrano je v četrtek identificirala pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra lani prispelo v skladiščno-zamrzovalni obrat v Sloveniji. Meso izvira iz sporne poljske klavnice oziroma razsekovalnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj. Gre za pošiljko, sestavljeno iz 16 palet v skupni teži približno 15 ton. Ne glede na to, da meso te pošiljke ni predmet umika, ki ga je sprožil poljski pristojni organ, je UVHVVR pošiljko tega mesa v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke. Sum je bil postavljen zaradi netransparentnosti sporočil in prepočasnega odziva poljskih pristojnih organov. Vzorci zadržanega mesa so bili dostavljeni v laboratorij za kemične preiskave.
Po najnovejših podatkih so s Poljske odpoklicali še 12 ton kebaba, ki je poleg v Slovenijo šel še na Hrvaško in Madžarsko, a vzroka za razširjeni umik uprava nima. Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je povedal, da bodo rezultati vzorcev, ki so jih vzeli minuli teden in še niso znani, znani do konca tedna. Doslej že obdelani vzorci so vsi skladni, razen vzorca kebaba, v katerem so našli prisotnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. A koncentracija je bila pod mejo, ki je spoznana za škodljivo.
Inšpektorji so v okviru posebnega nadzora pri devetih podjetjih odvzeli 14 vzorcev za kemijske in mikrobiološke preiskave. Direktorica inšpekcije Andreja Bizjak je pojasnila, da v poljskem mesu iščejo morebitne ostanke veterinarskih zdravil kot dokaz, da so bile živali bolne in kot takšne ne bi smele v zakol.
Poljska pošiljka v Panviti in vprašanja o transparentnosti
V skladišču podjetja Panvita v Gornji Radgoni je bilo odkritih 15 ton mesa iz Poljske, kar je sprožilo vprašanja o transparentnosti obveščanja javnosti. Uprava za varno hrano je sprva poudarjala le obrate s hitro prehrano in ni razkrila nadzora nad mesom v Panviti. Po objavi informacije so pri upravi hitro spremenili dikcijo. Podjetje Panvita je izrazilo, da jim je "zdrs uprave za varno hrano" povzročil veliko škodo, saj so že prvi dan vedeli, da njihovo meso ne izhaja iz sporne poljske klavnice. Vendar se je inšpekcija odločila vzorčiti vse meso iz poljske regije, kjer je sporna klavnica. Ni nepomembno, da je bil na čelu skupine Panvita med letoma 2003 in 2010 zdajšnji predsednik državnega zbora in Socialnih demokratov Dejan Židan.
Direktor skupine Panvita Peter Polanič ob obisku predelovalnice o spornem mesu ni vedel nič. Panvita MIR je ena največjih dobaviteljic mesa javnim ustanovam v Sloveniji, vključno z vrtci, šolami, domovi za starejše in bolnišnicami. Kritike so bile usmerjene v sistem javnega naročanja, kjer je pogosto glavno merilo le cena, kar vodi do uvoza mesa slabše kakovosti.
Odzivi na afero in predlagani ukrepi
Nadzor in pomanjkljivosti sistema
Ministrica Aleksandra Pivec je napovedala, da se bo na ravni EU zavzela za boljši sistem nadzora nad izvajanjem kontrol evropskih standardov. Ugotovili so, da je kontrola na evropski ravni pomanjkljiva, kar se je ob izbruhu afere pokazalo pri nezadostno natančnem izvajanju vseh evropskih predpisov. "Krivda gre v celoti na Poljsko, ki ni pravočasno in v zadostni meri obveščala tistih držav, kamor je bilo to meso namenjeno," je bilo izpostavljeno.
V aferi s poljskim mesom zdravje slovenskega potrošnika v nobenem primeru ni bilo ogroženo, so prepričani člani Sveta za varno hrano. Ugotovili so, da so postopki uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvedeni korektno in pravilno ter da je bilo obveščanje v skladu s predpisanim. Vendar bo treba vzpostaviti bolj celovito komunikacijo, zato so se odločili obnoviti protokol obveščanja javnosti. Napovedana je bila tudi ustanovitev direktorata za hrano in ribištvo z aprilom.
Pozivi k samooskrbi in izboljšanju nadzora
Ob aferi so se pojavili glasni pozivi z več strani o tem, da bi morali v sistem javnega naročanja vključiti več lokalno pridelane hrane. Ministrica se je sestala z ministroma za javno upravo in šolstvo, vendar je izpostavila, da morajo tu jasno delovati mehanizmi nadzora. Že sedaj javni zavodi v prehrano v povprečju vključujejo med 40 in 50 odstotki lokalno pridelane hrane. Direktor uprave Janez Posedi je povedal, da inšpektorji področje nadzirajo v skladu z načrti in da zaradi afere s poljskim mesom ne bodo povečevali nadzora iz te države, saj je diskriminatoren pristop lahko zelo problematičen. "Na leto pregledamo 4700 vzorcev in neskladnosti ni veliko," je zatrdil.
Stranka NSi je vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odboru so predlagali dva sklepa: vlado bi pozvali k pripravi predlogov ukrepov za zaščito slovenskega potrošnika z večjo samooskrbo in pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane, ter da bi pri javnih zavodih zagotovili upoštevanje pogoja certifikata "Slovenska kakovost". Z drugim sklepom so vlado pozvali k zaščiti slovenskega kmeta z ukrepi, ki bi ga spodbudili k obdelavi zemlje in večji proizvodnji in pridelavi hrane.
The Entire History of Poland
Smernice za prehranjevanje in zaupanje potrošnikov
Nacionalni inštitut za zdravje (NIJZ) je sporočil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Vrtcem in šolam svetujejo, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Smernice priporočajo vključevanje mesa, perutnine, stročnic, jajc in oreškov v jedilnike dnevno, od tega meso do petkrat na teden. Poudarjena je tudi prednost osnovnih, čim manj predelanih živil. NIJZ je v stiku z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in napoveduje, da bodo javnost skupaj obveščali o ukrepih za varovanje zdravja, ko bodo znani rezultati preiskav vzorcev mesa.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je opozoril, da je Slovenija preplavljena s poceni uvoženimi izdelki, saj so potrošniki "znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima". Poudaril je, da so "slovenski proizvajalci pod zelo neprijetnim pritiskom, zato spreminjajo svojo logiko poslovanja in poskušajo zadrževati tržne deleže v kategorijah nizke kakovosti, ki jih večinoma zavzemajo uvoženi izdelki".