Kljub zmanjšanju površin, namenjenih pridelavi krompirja v Sloveniji, ta še vedno ostaja pomemben na domačih vrtovih in njivah. Nekdanje najbolj znane slovenske sorte, kot so Igor, Vesna in Cvetka, so danes nadomestile novejše sorte, med katerimi prevladujejo slovenske KIS Slavnik in KIS Blegoš ter številne tuje sorte. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) vsako leto pripravi priporočeno sortno listo, ki zajema sorte, najprimernejše za slovenske rastne razmere. Kljub temu je poznavanje in razlikovanje sort med potrošniki še vedno skromno, čeprav so razlike med njimi bistvene, zlasti glede na namen uporabe v kulinariki.
Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije poudarja, da je kakovost krompirja močno odvisna od sorte, zato bi morali potrošniki bolje poznati njihove značilnosti. Trenutno pa večina ljudi krompir obravnava kot enoten produkt, kar potrjuje tudi upad njegove porabe. V gospodinjstvih smo Slovenci leta 2018 zaužili le še 20 kg krompirja na osebo, kar je polovico manj kot leta 2000. Ta upad je posledica vse hitrejšega življenjskega tempa in pomanjkanja časa za pripravo hrane.
Kljub krčenju površin, namenjenih pridelavi krompirja, zgodnje sorte še vedno najdejo svoje mesto na vrtičkih. Med najbolj priljubljenimi v zadnjih letih je sorta Marabel, ki pa je bila v začetku marca težko dobavljiva. Podjetje RWA Slovenija, dobavitelj semenskega krompirja, je bilo letos previdnejše pri dobavah zaradi ostankov neprodanega semena iz prejšnjega leta, kar je povzročilo izgube.
Ključne lastnosti sodobnih sort krompirja
Novejši sortni izbor krompirja prinaša številne prednosti, med katerimi izstopajo visoka odpornost na bolezni, prilagojenost sodobnim klimatskim razmeram, zanesljivi pridelki ter široka uporabnost v kulinariki in odlične lastnosti skladiščenja.
Zgodnje sorte
Med zgodnjimi sortami je še posebej priporočljiva sorta Arrow, ki velja za najzgodnejšo in se srednje dobro skladišči. Zagotavlja visoke in zanesljive pridelke tudi v bolj sušnih in stresnih letih. Sorta Casablanca je cenjena zaradi svoje vsestranske uporabnosti v kulinariki; primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje, ter uspešno nadomešča sorto Maris Bard. Degustatorji so pohvalili tudi sorto Esmee, ki je primerna za kuhanje in pečenje ter je odporna na bolezni in viruse.
Med srednje zgodnjimi sortami izstopa Arizona, ki je primerna za pripravo odličnih solat, praženje in pečenje. Je zelo rodovitna, primerna za vse vrste tal in dobro kljubuje različnim vremenskim razmeram. Sorta Alouette, ki ima rumeno meso in rdečo kožico, je zelo okusna jedilna sorta, primerna za svežo porabo, pranje in pakiranje, ter se odlično skladišči, pri čemer nadomešča sorto Desiree.
Srednje pozna sorta Rudolph je odporna na bolezni. Gomolji so prekriti z rdečo kožico in imajo belo meso. Je vsestransko uporabna v kulinariki in zagotavlja dobro rodnost tudi v slabših pridelovalnih razmerah. V istem terminu izkopljemo tudi sorto Carolus, ki je primerna za svežo porabo, pripravo okusnih jedi in cvrtje.
Slovenske sorte
Kmetijski inštitut Slovenije je v zadnjih dveh desetletjih razvil sedem novih sort, ki so odporne proti krompirjevemu virusu Y. Med njimi so Pšata, Bistra, KIS Mirna, KIS Sora, KIS Sotla, KIS Kokra in KIS Mura. Te sorte so rezultat dolgoletnega žlahtniteljskega programa, ki se je začel po letu 1993.
KIS Blegoš je nova zgodnja slovenska sorta odlične jedilne kakovosti z visoko vsebnostjo sušine (21%). Je široko uporabna v kuhinji, primerna še posebno za kuhanje, pečenje in praženje. KIS Kokra je rodovitna srednje zgodnja sorta, primerna za ozimnico. KIS Mangart je nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, z normalno vsebnostjo sušine mesa (okoli 21%). Kis Slavnik je sorta, ki je zelo primerna tako za tržno pridelavo mladega krompirja kot za lastno porabo. KIS Sora je odličen, čvrst in večnamenski jedilni krompir, primeren za kuhanje, pečenje in pripravo odlične krompirjeve solate. KIS Tamar je nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, s srednjo vsebnostjo sušine mesa (19%). Kis Vipava je razmeroma čvrst jedilni krompir z vijolično kožico, ki se med kuhanjem razbarva v belo.
Sorta Kresnik, znana tudi kot kifeljčar, je ena najzgodnejših jedilnih sort z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Odlikujejo jo majhen grm, številna tanka in kratka nadzemna stebla ter majhni, izrazito podolgovati in rogljičasto zaviti gomolji različnih velikosti. Pod svetlo rjavo kožico ima belo meso. Zaradi svoje oblike in občutljivosti na mehanske poškodbe se pri spravilu priporoča ročni izkop.
Agrotehnični ukrepi za zdrav pridelek
Za zgodnost in zdrav pridelek gomoljev sorte Kresnik je priporočljivo sajenje na toplo rastišče, pod prekrivko ali v rastlinjak. Nakaljevanje gomoljev omogoča hitrejši vznik, za uspešno sajenje pa so pomembni čvrsti svetlobni kaliči.
Čeprav je sorta Kresnik srednje tolerantna na krompirjevo plesen, navadno krastavost in virus Yntn, so za večji in bolj zdrav pridelek najpomembnejši preventivni ukrepi. Ekološka pridelava temelji na štiriletnem kolobarju, skrbni obdelavi tal, sajenju zdravih semenskih gomoljev, okopavanju in osipavanju rastlin, gnojenju s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom ter škropljenju z zeliščnimi izvlečki ali drugimi dovoljenimi sredstvi za krepitev rastlin.
Pomembno je, da se gomolji pobirajo v suhem vremenu in dobro posušijo pred shranjevanjem. Na svetlobi so gomolji lahko le krajši čas, da ne pozelenijo zaradi tvorbe strupenega solanina. Ogrevanje krompirja je nujno za prebuditev med nakaljevanjem. Odstranitev vršnega kaliča pospeši rast stranskih kaličev, svetloba in nižje temperature pa utrdijo kaliče.
Odpornost sort na bolezni in škodljivce
Veliko pozornosti v sodobnem sortnem izboru namenjajo odpornosti proti boleznim, kot sta krompirjeva plesen in črna listna pegavost. Te glivične bolezni lahko povzročijo propadanje listja in okužbo gomoljev. Za vrtičkarje je priporočljivo sajenje sort, odpornih proti krompirjevi plesni, kot sta slovenski KIS Kokra in Bistra.
Pomemben problem predstavljajo tudi virusne bolezni, zlasti krompirjev virus Y, ki lahko povzroči nekroze in trohnenje gomoljev. Nekatere sorte, kot je Igor, so bile izrodile zaradi občutljivosti na ta virus. Novejše sorte, razvite na KIS, so odporne proti virusu Y.
Tudi škodljivci, kot so nematode (zlasti rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica) in koloradski hrošč, predstavljajo stalno grožnjo. Nekatere sorte so odporne proti nematodam, kar omogoča pridelavo tudi na območjih, kjer so te prisotne.
Sorte krompirja in rezultati testiranja
Kuharski tipi krompirja
V praksi ne obstaja univerzalni tip krompirja, ki bi bil primeren za vse kuhinjske priprave. Sorte krompirja delimo v štiri glavne kuharske tipe:
- Solatni tip (tip A): manj se razkuha, primeren za pripravo krompirjevih solat.
- Kuharski tip (tip B): rahlo se razkuha, primeren za kuhanje in pripravo solat. Večina slovenskih sort spada v ta tip.
- Kuharski in pekovski tip (tip AB): čvrsto meso, primeren za kuhanje, pečenje in praženje.
- Pekovski tip (tip C): bolj vodene sorte, primerne predvsem za pečenje in cvrtje.
- Pekovski in cvrtni tip (tip CD): sorte z visoko vsebnostjo sušine, primerne za cvrtje in pečenje.
Pri izbiri sorte je pomembno upoštevati tudi njeno zrelostno skupino (zelo zgodnje, zgodnje, srednje pozne in zelo pozne sorte), barvo mesa in kožice ter namen uporabe v kuhinji.
Pridelava semenskega krompirja
Za zagotavljanje neokuženosti krompirja za sajenje je ključna pridelava pod strogimi pogoji, kar velja za semenski krompir. Ta se prideluje iz povsem zdravega semena, z obveznim odstranjevanjem bolnih rastlin z gomolji vred. Nasadi semenskega krompirja morajo biti dovolj oddaljeni in izolirani od morebitnih okuženih njiv ter virov uši, ki prenašajo viruse.
Ključni ukrep za zaščito pred virusi je uničenje zelenih nadzemnih delov krompirja konec junija ali v začetku julija, ko se pojavijo krilate uši. Takrat so gomolji že dovolj veliki za semenski krompir. Na semenskih nasadih se ne smejo pojavljati druge bolezni, kot je na primer črna noga krompirja.
Semenski krompir se kalibrira (sortira po velikosti), pri čemer se najbolje obnesejo gomolji s premerom od 35 do 55 mm. Skladišči se konec julija pri temperaturi, ki ne presega 3-4°C, da se prepreči kaljenje do pomladi. Ekološko pridelan semenski krompir mora izpolnjevati enake zahteve, le tehnologija pridelave je drugačna, saj se ne uporablja mineralnih gnojil, škropljenje proti krompirjevi plesni je omejeno na bakrove pripravke, uši se ne nadzoruje z insekticidi, uničenje cime pa se izvaja z mulčenjem ali požiganjem namesto s kemičnimi pripravki.
Priporočljivo je, da potrošniki kupujejo v Sloveniji pridelan krompir, s čimer podpirajo domačo pridelavo in stabilen sistem samooskrbe.