Sorta krompirja Celtiane se v zadnjih letih uveljavlja kot ena izmed pogosto iskanih zgodnjih sort. Za uspešno pridelavo, še posebej na domačem vrtu, je ključno poznavanje pravilne priprave tal, sajenja in nege. Cilj je vzgojiti kakovosten, rodoviten in odporen krompir, ki bo zgodaj na voljo za uporabo.
Priprava tal in izbira rastišča
Uspešno rast krompirja zahteva rahla, zračna in globoko obdelana tla. Pri izbiri površine je pomembno, da krompir na istem mestu ni bil posajen vsaj štiri leta, s čimer preprečimo kopičenje bolezni in škodljivcev. Priporočljivo je, da tla globoko prelopatamo ali orjemo že v jeseni, kar prispeva k bogati rodovitnosti tal. Dodajanje komposta ali drugih organskih gnojil je ključnega pomena za ustvarjanje optimalnih pogojev. To lahko opravimo tudi spomladi, količino pa ob osipavanju krompirja. Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem.
Nakaljevanje gomoljev
Z nakaljevanjem začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Gomolje razporedimo v zabojčke in jih postavimo v svetel in zračen prostor. Svetloba omogoči razvoj močnih in čvrstih kali. Izogibamo se nakaljevanju v temnem prostoru, saj bodo kali tanke in pretegnjene.
Sajenje krompirja
Optimalni čas in temperatura tal
Krompir običajno sadimo v aprilu, na Primorskem pa že prej, ko se tla ogrejejo na 6-8 °C. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro.
Razmik med rastlinami in vrstami
Na gredi širine 100 cm krompir sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti:
- Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru je izkoristek prostora slabši.
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo.
Zaščita pred pozebo
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo. Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne.
Nega in vzdrževanje
Prezračevanje koprene
Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Okopavanje in osipavanje
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo. Zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Kako pravilno pripraviti krompir za sajenje - kaljenje in rezanje
Gnojenje
Krompir lahko dognojujemo s kalijevimi gnojili, še zlasti, če so tla revna s kalijem. Uporabimo lahko tudi 100% organsko gnojilo z naravnim kalijem za boljši razvoj plodovk.
Bolezni in škodljivci
Krompir lahko napadejo različni škodljivci in bolezni:
- Koloradski hrošč: Ličinke se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Vrtovi z globoko rahlimi in drenažnimi tlemi, doseženimi z zastiranjem in neprekopavanjem, imajo manjšo pojavnost koloradskega hrošča.
- Strune in bramor: Lahko zajedajo gomolje.
- Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans): Prizadene rastlino in povzroči propad. Nekroze gomoljev Y. obdobje, zato je na zgodnjih sortah manj prisoten.
Pobiranje zgodnjega krompirja
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje.
Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir "osipali". Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.