Krompir je v slovenskih vrtovih pogost gost in zdi se preprost, nezahteven ter hvaležen pridelek. A medtem ko listi veselo kukajo iz zemlje, se pod površjem dogaja tisto pravo - gomolji počasi zorijo. Vprašanje, ki si ga zastavi skoraj vsak domači vrtnar, je: kdaj je pravi čas za pobiranje krompirja? Če krompir izkopljemo prehitro, bodo gomolji majhni in nezreli. Natančen pregled sort, znakov zrelosti in nasvetov za uspešno pridelavo vam bo pomagal pri optimalni odločitvi.
Pomen slovenskega žlahtnjenja krompirja
Krompir je ena najbolj priljubljenih vrtnin v Sloveniji, ki zraste skoraj povsod in ne potrebuje pretirane nege. Ob pravilnem času pobiranja lahko zagotovi bogat in dolgotrajen pridelek. Pomembno je poudariti, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. Kot poudarja strokovnjakinja za vrtnarjenje Miša Pušenjak: "Zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort in sama menim, da je to za gotovo razlog, da se odločite za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske."
Sorta Arrow: Najhitrejši krompir za visok pridelek
Med zelo zgodnjimi sortami krompirja je v Sloveniji najbolj priljubljena sorta Arrow. To je najzgodnejša sorta krompirja, ki jo gojimo na slovenskih vrtovih in poljih. Pobiramo jo že 55 do 60 dni po sajenju, če ga sadimo v topla tla in so gomolji nakaljeni. Sorto Arrow vrtičkarji in tržni pridelovalci najbolj cenijo, ker zagotavlja visok pridelek prvega krompirja v vrtu in se hkrati dobro skladišči, kar za zgodnje sorte ni pogosto. Prav tako je primeren za majhne pridelovalce, ki si želijo tako zgodnjega krompirja kot tudi krompirja za rano ozimnico v eni sorti.
Značilnosti in posebnosti sorte Arrow
- Zrelost: Zelo zgodnja sorta.
- Barva kožice: Rumena.
- Barva mesa: Bela.
- Gomolji: Podolgovato ovalni s plitvimi očesci.
- Namen: Sorta je namenjena za pridelavo zelo zgodnjega kvalitetnega krompirja z belim mesom, primernega za kuhanje in pečenje AB kuharskega tipa. Kožica je lepa, gladka, zato je odličen tudi za pranje in pakiranje.
- Posebnosti/lastnosti/nasvet: Arrow je najzgodnejša sorta na slovenskih poljih in vrtovih, tudi v stresnih in suhih letih zagotavlja hitre in visoke pridelke. S sajenjem krompirja Arrow prehitimo krompirjevo plesen, saj se ta bolezen razvije v začetku poletja. Koloradski hrošč bolj prizadene srednje pozne in pozne sorte krompirja in je manj prisoten na zelo zgodnjih sortah.
Optimalna sajenje in rast sorte Arrow
S sajenjem sorte Arrow ne prehitevamo in jo vedno sadimo v zemljo, ki je ogreta na 8 do 10 °C. Običajno se tla primerno ogrejejo v marcu ali aprilu, odvisno od nadmorske višine in regije. Za hiter, zgodnji pridelek je potrebno, da se krompir nakali in posadi v dovolj ogreto zemljo. Z nakalitvijo lahko dolžino vegetacije še skrajšamo, tvori se tudi večje število gomoljev. Priporočamo globljo saditev in dobro osipanje, ker se gomolji tvorijo bolj pod površjem.
Vrtičkarji naj za zgodnje sajenje sadijo debele gomolje (frakcija od 35 do 55 mm), ker ima rastlina tako več energije za začetno rast in je manj občutljiva na izpad pridelka. V topli pomladi se sorta Arrow dobro razrašča, pridelek pobiramo 55 do 60 dni po sajenju, če so gomolji nakaljeni. Zaradi hitrega vznika ga obvezno sadimo v topla tla, ki so ogreta na 8 do 10 °C. Pri sorti Arrow je vznik rastline zelo hiter, zato ne prehitevamo s sajenjem, da ni izpostavljen pozebi. Če pričakujemo ohladitve, ga v času vznika pokrijemo z loki in belo vrtno tkanino (nizki tuneli). V primeru hladne pomladi je pridelek nekoliko kasnejši, saj krompir pri temperaturi med 5 in 10 °C ne raste, ampak samo vegetira. Hitrost pridelka je odvisna predvsem od temperatur.
Razvrstitev krompirja po času zorenja
Krompir je ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. Da bi vedeli, kdaj je krompir zares pripravljen za izkop, moramo poznati njegov razvojni cikel. Različne sorte krompirja dozorijo v različnih časovnih obdobjih, zato ni univerzalnega datuma za izkop. Sorte krompirja razvrščamo po hitrosti rasti v tri glavne skupine: zgodnje, srednje pozne in pozne.
- Zgodnje sorte: Dozorijo v 90-110 dneh.
- Srednje pozne sorte: Dozorijo v 111-120 dneh.
- Pozne sorte: Dozorijo šele po 120 dneh.
Čas zorenja sicer pogosto piše že na embalaži semenskega krompirja, a narava ima lahko drugačne načrte, zato je pomembno spremljati tudi znake zrelosti rastline.
Primeri zgodnjih in srednje zgodnjih sort
Poleg sorte Arrow so za zgodnjo pridelavo zanimive tudi druge sorte:
- Russet Norkotah: Zanesljiv zgodnji rjavkasti klasik z značilno rjavo lupino in drobljivim mesom, primeren za pečenje in pire. Zori v približno 110 dneh.
- Yukon Gold: Rumena sorta s kremastim mesom in odličnim okusom. Zgodnja sorta, ki zori do 110 dni.
- Constance: Srednje zgodnja sorta z srednjo vsebnostjo suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Je vsestransko uporabna v kuhinji in ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi.
- Esmee: Srednje zgodnja sorta krompirja z zelo velikim nastavkom gomoljev (okrog 15), ki imajo plitva očesa.
- La Strada: Srednje zgodnja sorta, ki zelo hitro polni gomolje, ki so zelo veliki. Pridelovalci, ki prodajajo prvi zgodnji krompir na tržnici, so ugotovili, da je sorta La Strada prava izbira za nadomeščanje sorte Maris Bard. Ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči.
Primeri srednje poznih in poznih sort
Tudi druge sorte ponujajo odlične lastnosti za različne namene:
- Dakota Jewel: Srednje pozna rdeča sorta, ki potrebuje med 111 in 120 dni. Dobro prenaša različne vremenske pogoje.
- Manitou: Dobro raste tudi pri visokih temperaturah in je enostavna za vzdrževanje, če skrbimo za preprečevanje razvoja krompirjeve plesni. Najbolje uspeva na lahkih in prodnatih tleh.
- Rudolph: Srednje pozna sorta, ki uspešno nadomešča sorto Romano. V tržni pridelavi v Sloveniji je zelo razširjena, saj se povpraševanje po njej povečuje zaradi dobrega skladiščenja in visokega dela suhe snovi. Gomolji v kleti zdržijo do pozne pomladi.
- Gatsby: Med novejšimi sortami je zelo perspektivna sorta. Ta srednje pozna sorta krompirja v Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo. Na Škotskem jo uporabljajo za bio pridelavo.
- Alouette: Sorta, ki zagotavlja dobre in kakovostne pridelke jedilnega krompirja.
- Kennebec: Pozna bela sorta, znana po dolgi obstojnosti in vsestranski uporabnosti v kuhinji. Zori več kot 120 dni.
Prepoznavanje zrelosti krompirja
Otip in pogled povesta veliko o zrelosti krompirja.
Znaki za mladi krompir
Če želite krompir pobrati v zgodnji fazi, za takojšnjo porabo (mladi krompir), počakajte na začetek cvetenja. Tak krompir je mehkejši, okusnejši in primeren za hitro kuhanje.
Znaki za zrel krompir (za shranjevanje)
- Debela, čvrsta lupina: Je eden najzanesljivejših pokazateljev, da so gomolji primerni za izkop in shranjevanje. Če se lupina ob drgnjenju ne odlušči, je krompir primeren za shranjevanje.
- Umiranje listov in stebel: Sušenje in ležanje listov in stebel je naravni signal rastline, da zaključuje rast. To je idealen trenutek za pobiranje zrelih gomoljev.
Optimalni pogoji za rast in obilen pridelek
Za uspešno rast in razvoj gomoljev krompir potrebuje specifične pogoje.
Svetloba
Krompir potrebuje sonce. Pomanjkanje sonca pomeni počasnejšo rast. Idealna lega je tista, ki prejme vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Senčna lega ali poškodovani listi zaradi škodljivcev lahko rast zavrejo.
Tla
Uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Krompir ne mara ekstremov. Mrzla tla po sajenju lahko upočasnijo rast, razmočena pa vodijo v propad. Idealna temperatura tal je okoli 10 °C ob sajenju (za zgodnje sorte kot je Arrow, pa 8-10 °C). Gredice za krompir pripravite v drugi polovici marca ali začetku aprila. Težka ilovnata tla je priporočljivo globoko rahljati že v drugi polovici oktobra, spomladi pa postopek ponovimo, saj tako poskrbimo, da je gredica bolj rahla in zračna. Lahka peščena tla globoko rahljamo pred sajenjem, kar omogoča najlažjo vdelavo komposta in kalijevega sulfata.
Vlaga
Vlaga mora biti uravnotežena. Prekomerna vlaga pomeni večjo nevarnost plesni in gnitja. Enakomerna vlaga brez prelivanja ali suše je ključna za zdrav razvoj gomoljev.
Ključni nasveti za obilnejši pridelek
Priprava tal in sajenje
Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta, da preprečimo bolezni in izčrpavanje tal (kolobarjenje). Pred sajenjem zrahljajte zemljo, globoko prelopatamo ali orjemo že v jeseni in dodajte kompost za bogato rodovitnost. To lahko opravimo tudi spomladi. Krompir sadite v brazde 10-15 cm globoko, z razmikom 30 cm med gomolji. Med vrstami pustite vsaj 60 cm.
Nakaljevanje
Z nakaljevanjem začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Gomolje razporedimo v zabojčke v svetel in zračen prostor. Svetloba omogoči razvoj močnih kali. Ne nakaljujte v temnem prostoru, saj bodo kali tanke in pretegnjene.
Osipanje
Osipanje pomeni nasipavanje zemlje okoli stebel, ko zrastejo približno 30 cm visoko. S tem ščitite gomolje pred svetlobo, preprečujete njihovo zelenenje in povečate pridelek. Glavnino organskega gnojila dodamo ob osipavanju krompirja.
Gnojenje in kolobarjenje
Uporabite organska gnojila in vsako leto zamenjajte lego, da preprečite bolezni. Kolobarjenje z metuljnicami (grah, fižol) pripomore k bogatejšim tlem. Posebej pomembno je dodajanje kalija, še zlasti, če so tla revna s kalijem.
Zalivanje in plevel
Zalivajte globinsko enkrat ali dvakrat tedensko, posebej v času oblikovanja gomoljev. Površinsko vsakodnevno škropljenje nima dolgoročnega učinka. Redno okopavamo in odstranjujemo plevel.
Pomen pravega časa pobiranja in zaščita pred boleznimi
Če krompir izkopljete prezgodaj, bo koža mehka in gomolji manjši. Če čakate predolgo, lahko začne gniti, zlasti ob močnejših jesenskih dežjih. V vrtu in na polju je za dober pridelek treba izvajati redno zaščito proti krompirjevi plesni. Ste vedeli, da so sorte krompirja nove generacije odporne na najbolj nevarno bolezen krompirja, kar je krompirjeva plesen? Odpornost pri sortah krompirja nove generacije izhaja iz divjih vrst krompirja, ki jih več let selekcionirajo in oprašujejo z gojenimi jedilnimi sortami.
V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje. Žlahtnitelji si prizadevajo vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni, kot so plesen, krastavost in črna noga.
Pravilno shranjevanje pobranega krompirja
Pobrani krompir je le polovica zgodbe. Če ga želite uporabiti še mesece po pobiranju, ga morate tudi pravilno shraniti. Pomembno je, da izberete pravilen prostor, primerne posode in da krompir pred shranjevanjem tudi ustrezno pripravite.
- Krompir v plastičnih vrečah ali posodah zadržuje vlago, kar povzroča gnitje in razvoj plesni. Izogibajte se jim.
- Med pobiranjem se lahko nekateri gomolji opraskajo, prerežejo ali stisnejo. Takšni naj gredo takoj v uporabo, saj se ne bodo dobro shranjevali.
- Čeprav sta pogosto shranjena skupaj, čebula sprošča pline, ki pospešujejo kaljenje krompirja in krajšajo njegovo obstojnost. Ne shranjujte krompirja skupaj s čebulo.
Testiranje in dostopnost sort v Sloveniji
Vse predstavljene sorte krompirja so testirane v Sloveniji, in sicer na treh do štirih lokacijah. Na poskusnem polju v Sneberjah pri Ljubljani se testira 32 sort krompirja. Semenski krompir sorte Arrow, La Strada, Constance, Esmee, Alouette, Manitou, Rudolph in Gatsby je na razpolago v poslovalnicah po vsej Sloveniji.