Solata je nepogrešljiva vrtnina na jedilniku Slovencev, bogata z vitamini in minerali, zato si brez nje težko predstavljamo kosilo ali večerjo. S pridelavo sveže domače solate lahko pričnemo že zelo zgodaj spomladi, ko je želja po njej največja.
Pomen svežega semena in temperatura tal
Za zgodnjo setev je ključno uporabiti sveže solatno seme, ki ni starejše od enega leta. S staranjem namreč seme izgublja energijo kaljivosti, kar je pri nizkih temperaturah odločilnega pomena. Nekaj let staro seme prihranimo za pozneje, ko bodo tla toplejša. Semena solate lahko kalijo že pri relativno nizkih temperaturah, okoli 2 do 4 °C, kar se ponavadi zgodi v začetku marca. Čeprav seme kali že pri 5 °C, je za uspešno rast sadik pomembna tudi temperatura tal ponoči, ki naj bo vsaj 5 °C. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na spletni strani Agencije za okolje (www.arso.gov.si).
Vzgoja sadik za zgodnjo setev
Prednosti vzgoje lastnih sadik
Vzgoja lastnih sadik nam omogoča večjo izbiro zdravih rastlin, boljšo vraščanje in manj tveganja za prenos bolezni ali propad sadik po presajanju. Sadike, kupljene v vrtnih centrih, so pogosto bujne zaradi umetnih gnojil, vendar se ob presajanju hitro ošibijo in lahko stagnirajo v rasti. S setvijo lastnih sadik že februarja, ko so zunanji pogoji še neugodni, lahko bistveno pospešimo pridelek.
Postopek setve in pikiranje
S setvijo začnemo sredi februarja. Več semen najprej posejemo v večjo posodo z vlažnim substratom, ki ga nato prekrijemo s 0,5 cm suhega substrata. Semena kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker solata uspešno kali v temi, posodo pokrijemo, kar zagotavlja enakomerno vlažnost in boljšo kaljivost. Ko so se razvili klični listi (5 do 10 dni po setvi), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo in izberemo najboljše rastline. Pomembno je, da ne čakamo predolgo, da se ne poškodujejo korenine, ki se razvijajo skupaj s pravimi listi. Če so se rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Sadike nato postavimo na svetlo mesto z enako temperaturo. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostanejo odvečne rastline, jih lahko pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej fazi že užitna. Sadike redno zalivamo, vsak drugi dan.
Juretov vrtiček Epizoda 1 - Vzgoja Sadik
Kasnejše setve in nega
Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. Nega kasnejših sadik je lažja, saj zaradi višjih temperatur vse aktivnosti potekajo zunaj, ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker so rastline ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo sredi avgusta, skupaj z motovilcem, špinačo in rukolo, pri čemer izbiramo prezimne sorte za zimsko nabiranje.
Sajenje in razdalje
Priprava gredic in gnojenje
Za solato gredic ni treba posebej prekopati, temveč jih zgolj prerahljamo z motiko in poravnamo z grabljami. Pri gnojenju je pomembno opozorilo, da gredice ne smejo biti pregnojene z dušikom, tudi ne tik pred sezono s hlevskim gnojem. Presežek dušika namreč poleg prehitre rasti poveča kopičenje nezaželenih nitratov v listih. Gredice, kjer gojimo solato, gnojimo s kompostom ali drugim organskim gnojilom pol manj kot paradižnik ali papriko. Priporoča se uporaba posebej prilagojenega organskega gnojila v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. To izboljša kakovost in količino pridelka, nahrani mikroorganizme v tleh in poveča rezervo hranil.
Presajanje sadik na prosto
Sadike solate presajamo na prosto od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike za presajanje. Presadimo jih na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, glavnate pa tudi uspevajo, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Za pridelovalce, ki pobirajo glavnato solato naenkrat, je priporočljiva razdalja 30 cm v cikcak vzorcu. Sadilne luknje predhodno zalijemo, v suhem vremenu pa izdatno zalijemo celo gredo. Pri presajanju v vročih dneh zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša, da koreninski sistem lažje oskrbuje manjšo količino listov, dokler se sadika popolnoma ne ukorenini. Presajanje izvajamo pred dežjem ali takoj po njem. V primeru zmrzali solato pokrijemo z loki in zimsko kopreno.
Sadilne razdalje in vrste solate
- Berivka: Sejemo jo v vrste in namenimo rezanju mladih listov ali celih rastlin. Na prosto jo sejemo od konca marca naprej. V primeru pregoste setve posevek redčimo.
- Krhkolistne solate: Optimalna sadilna razdalja je približno 40 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. Spomladi jo sadimo že v začetku marca, s sajenjem nadaljujemo v aprilu in maju. Na prosto jo sejemo do konca aprila. Sorte kot so Braziljanka in Bistra so med najbolj priljubljenimi, Bistra pa velja tudi za prezimno sorto, ki jo lahko sejemo in sadimo celo leto.
- Mehkolistne solate: Lahko se sadijo nekoliko bolj skupaj. Sejemo jih spomladi marca in aprila, zadnji rok za setev je od sredine aprila do konca aprila. Med najbolj poznanimi sortami sta Majska kraljica in Atrakcija, ki ju lahko sejemo istočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku.
- Rozetaste solate (gentile tipi): Ne tvorijo glav, ampak rozete. Sadimo jih nekoliko bolj narazen, vsaj 40 cm med vrstami. Miša Pušenjak svetuje sajenje v trikotnik, kar omogoča manjšo razdaljo. Nabiramo jih v kateri koli fazi rasti.
Kolobarjenje in sosedske rastline
Solata uspeva na vseh gredah, tako gnojenih kot negnojenih. Zelo dobro se počuti ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčku, zeleni in belušu. Vrtna loboda dobro kali, ko se tla segrejejo na 10 °C, običajno v začetku maja, takrat sejemo tudi blitvo. Plazeča se novozelandska špinača kali šele pri 20 °C. Zgodaj spomladi solato sejemo z redkvico ali grahom, da gredica ni nikoli sama. Spomladi prostor med vrstami izkoristimo za setev redkvice, kar hitro zakrije tla. Lahko jo sadimo tudi izmenično s korenčkom, ko solato porežemo, na tem mestu posadimo por, s čimer ga skrijemo med korenje. V mesecu maju, ko sadimo paradižnik in papriko, solato sadimo v vmesni prostor. Paziti je treba, da solate ne sejemo in sadimo v bližino peteršilja.
Ostale vrtnine za zgodnjo setev
Poleg solate lahko zgodaj spomladi, ko zemlja še nima 10 °C, sejemo tudi grah, bob, redkvico, rukolo, spomladanski česen in čebulček. Korenje in peteršilj prideta na vrsto kasneje. S sajenjem krompirja pričnemo, ko temperatura tal doseže vsaj 8 °C.
Nega in varstvo solate
Zalivanje in rahljanje tal
Solata ne potrebuje posebno močnega gnojenja, je pa zelo hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je dovolj izdatno zalivanje enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Odstranjevanje plevela in zatiranje škodljivcev
Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, posamezne plevele blizu rastlin pa ročno. Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav z boleznimi. Sveže liste solate imajo zelo radi polži, zato redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih privablja. Za solato so bolj problematične strune, ki jih lahko zatiramo z ekološkimi pripravki ali lovimo na nakaljeno žito ali narezan krompir. Strune moti okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejemo tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun. Predvsem v jesenskem času in pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe, kot so siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje, ne bo težav z boleznimi.
Obiranje in uporaba
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno, s sprotnim ročnim obiranjem najstarejših spodnjih listov. S tem čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh in propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah je treba počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, kar je edini pridelek. Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Solata dozori v zelo kratkem času in v listih nabere izjemno veliko koristnih snovi, zato je upravičeno ena najpogostejših zelenjadnic na slovenskih vrtovih. Njen ugoden zdravilni učinek na človeško telo so poznali in cenili že stari Grki in Rimljani.