Zelje spada med kapusnice, rastline, ki oblikujejo velike liste in na sredini glavo. Barve zelja segajo od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Razmnožujemo ga s semeni, vendar je zaradi nagnjenosti k križanju z drugimi zeljevkami priporočljivo zagotoviti, da v premeru 1 do 1,5 km ni drugih vrst.
Kdaj sejemo zelje?
Čas setve in sajenja zelja je odvisen od sorte in namena pridelave. Na splošno ločimo zgodnje, srednje zgodnje in pozne sorte zelja, pri čemer je ključni dejavnik čas dozorevanja po presajanju.
Zgodnje sorte zelja
- Setev za sadike v zaščiten prostor: Lahko opravite že februarja.
- Setev pod folijo, v topli gredi ali rastlinjaku: Pozno pozimi ali zgodaj spomladi.
- Setev na prosto (za glavno poletno sezono): April, maj in začetek junija.
- Presajanje sadik na stalno mesto: Ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca ali v začetku aprila.
- Sadilna razdalja: 30x30 cm ali 40x40 cm; za manjše sorte na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
- Čas pridelka: Prve zgodnje zeljne glave lahko režemo že maja.
Pozne sorte zelja
- Setev na gredice na prosto: Aprila in maja.
- Presajanje sadik na stalno mesto: Od konca maja do začetka julija, odvisno od sortne dolžine rastne dobe. Bolj ko se s sajenjem premikamo v pozni junij ali zgodnji julij, izbiramo sorte ali hibride s krajšo rastno dobo (okoli tri mesece ali manj).
- Sadilna razdalja: 50x50 cm ali večja, odvisno od lastnosti sorte (bujna rast).
- Čas pridelka: Jesen.
- Namen: Predvsem za kisanje in skladiščenje.
Vzgoja sadik
Za vzgojo sadik spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti. Sadiko lahko vzgojite že v dobrem mesecu dni. Za setev uporabite visokokvalitetno bio zemljo za setev, kot je Bio Plantella Start. Kaljenje poteka pri temperaturi med 18 in 22 °C. Po vzniku rastline razredčimo na 15 cm razdalje.
Ko rastline dosežejo približno 3 do 4 prave liste, jih lahko presadite. Pri presajanju rastline posadite dovolj globoko, "do srca", kar omogoča boljše ukoreninjenje in preprečuje prevrnitev rastline pod težo glavice. Sadike je treba zaliti takoj po sajenju, zlasti v suhem vremenu.
Tla in lega
Zelje potrebuje sončne lege, lahko pa tudi delno senčne. Za dobro rast in razvoj potrebuje rahla, rodovitna tla, bogata s hranili. Priporočljivo je upoštevati štiriletni kolobar, kar pomeni, da zelje na isti gredi posadite ponovno šele peto leto. Izogibajte se sajenju na isto mesto, kjer so rasle druge kapusnice (brokoli, cvetača, koleraba, ohrovt), vsaj štiri leta, zaradi enakih potreb po hranilih ter enakih škodljivcev in bolezni.
Tla morajo biti dobro odcedna, z nevtralnim do rahlo kiselim pH (idealno okoli 6,5). Pred sajenjem je priporočljivo tla obogatiti s hlevskim gnojem ali kompostom. V vrtičkarski praksi zadostuje zmernost in opazovanje bujnosti posevka.
Gnojenje
Zelje je velik porabnik hranil, predvsem dušika, zato potrebuje res dobro pognojena tla. Priporoča se uporaba organskih gnojil, kot sta hlevski gnoj ali kompost. Ob sajenju v jamico dodajte pest ali dve komposta. Kasneje v rastni dobi lahko dognojevate s tekočim gnojilom iz navadnega gabeza (bogato s kalijem) ali s prevrelko iz kopriv (tekoče dušikovo gnojilo), še posebej v času oblikovanja glav.
Za pridelavo zelja, ki ga bomo skladiščili svežega ali iz njega pripravljali kislo zelje, izbiramo poznejše sorte/hibride. Zelje z daljšo dobo rasti praviloma vsebuje večji delež sladkorjev, kar je temelj za kakovostno in hitro kisanje.
Nega
Vroča poletja z daljšimi sušnimi obdobji slabo vplivajo na rast zelja. Zelje potrebuje veliko vlage, zato je redno zalivanje ključno, še posebej v času oblikovanja glavic. Zalivajte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Vrhunec v razvoju zelje doseže jeseni, zato je v vročih in suhih poletjih namakanje ključno za nemoteno rast in kakovost pridelka.
Tla v vrsti in med vrsti rahljamo na 14 dni, da razbijemo skorjo in preprečimo izsuševanje. Zastirka okoli rastlin bo ohranjala vlago v tleh in preprečevala rast plevela.
Dobri in slabi sosedje
Dobre sosede zelju predstavljajo:
- Blitva, bob, buče, bučke, endivija, fižol, grah, hren, jajčevec, korenček, kumare, motovilec, por, rabarbara, rdeča pesa, sladki komarček, solata, špargelj, špinača, zelena.
- Dišavnice in cvetlice: abrašice, boreča, drobnjak, kamilice, koper, krebuljica, kumina, majaron, meta, ognjič, origano, ožep, pelin, rožmarin, sivka, timijan, žajbelj, žametnica.
Slabi sosedje zelju so:
- Azijska listna zelenjava, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čebula, česen, črna redkev, jagode, kitajski kapus, kolerabica, krompir, listnati ohrovt, ohrovt, paprika, paradižnik, peteršilj, redkvica.
Zanimivo je, da nekatere rastline, kot je zelena, s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina. Med vrstami zelja lahko izkoristite prostor za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo, kot so solata, špinača ali grah.
Bolezni in škodljivci
Med pogostimi škodljivci zelja na mladih rastlinah opazimo bolhače, ki povzročajo majhne luknjice na listih. Korenine objedajo ličinke kapusove muhe, ličinke kapusove hržice pa sesajo liste, kar preprečuje oblikovanje glav. V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se lahko pojavi golšavost kapusnic. Med drugimi boleznimi so pogoste črnoba kapusnic, kapusova plesen in viroze.
Za preprečevanje bolezni in škodljivcev je ključnega pomena upoštevanje kolobarja, kombinirano sajenje ter pravočasno in ciljno zatiranje ugotovljenih škodljivih organizmov.
Sortiment
Poznamo rdeče in belo zelje, z okroglimi ali koničastimi glavami. Avtohtone, tradicionalne in domače sorte zelja vključujejo 'Kranjsko okroglo', 'Ljubljansko', 'Varaždinsko' in 'Emona'. Te sorte so običajno pozne, zelo rodne in nezahtevne. 'Varaždinsko' daje najbolj kakovostno kislo zelje, 'Kranjsko okroglo' je primerno za kisanje, 'Ljubljansko' pa daje velik pridelek in je primerno za solato, kisanje in skladiščenje.
Danes je pomembno le, v koliko dneh po presajanju lahko pričakujemo, da bo posamezna sorta ali hibrid pripravljen za spravilo. Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo v petdesetih dneh, najpoznejša pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več.
Skladiščenje in uporaba
Zelje lahko kisate ali skladiščite v hladnih in vlažnih kleteh. Najzgodnejše zelje uporabite sproti, saj se ne skladišči dolgo. Ker poleti glave rade pokajo, ga režite nekoliko prej. Jesenski pridelek zelja čez zimo na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki jo obesimo v hladno klet.
Zelje je bogato z vitamini A, C in vlakninami, zato naj bo doma v vsakem zelenjavnem vrtu, saj vas bo nagradilo z bogatim pridelkom.