Fižol je ena najbolj priljubljenih in razširjenih stročnic na slovenskih vrtovih. Kot metuljnica ima izjemno sposobnost vezave dušika iz zraka s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, kar ga uvršča med ključne rastline v ekološkem vrtnarjenju. Za prehrano so pomembni tako stroki kot zrnje, raznolikost sort pa nam omogoča pridelavo od pomladi do jeseni.
Razlika med nizkim in visokim fižolom
- Nizek fižol: Doseže višino do 60 cm. Je temperaturno manj zahteven, hitreje dozori in ne potrebuje opore. Primeren je za manjše vrtove in vzgojo v posodah.
- Visok fižol: Zraste lahko tudi do 2 metra in več. Zahteva oporo, dozoreva postopoma in je bolj primeren za vrtove, kjer je prostor omejen v širino, a ne v višino.
Priprava tal in čas setve
Fižol potrebuje sončne, tople lege ter rodovitna, rahla in vlažna tla. Temperatura tal za setev mora biti nad 10 °C, saj v hladni zemlji seme zgnije, rastlina pa je dovzetna za bolezni. V toplejših predelih Slovenije lahko s setvijo pričnemo konec aprila, sicer pa je optimalen čas za setev začetek maja.
Navodila za pravilno setev
| Način setve | Razmik med semeni | Razmik med vrstami |
|---|---|---|
| Posamezna semena | 8 cm | 40 cm |
| Setev v kupčke | 15 cm | 50 cm |
Visoki fižol sejemo 3 cm globoko. Za uspešen vznik lahko seme pred setvijo čez noč namočimo v mlačni vodi ali čaju iz žajblja oziroma kamilic, kar deluje preventivno proti boleznim.
Nega in oskrba med rastjo
Fižol po setvi zalijemo, pozneje pa ga zalivamo le v sušnih obdobjih, še posebej v času cvetenja, ko potrebuje največ vlage. V času cvetenja je priporočljivo rastline rahlo okopati in osuti, s čimer odstranimo plevel in prezračimo tla. Visokemu fižolu, ko doseže višino 10-20 cm, obvezno postavimo oporo.
Dobre in slabe sosede
- Dobri sosedje: Paradižnik, kumare, krompir, rdeča pesa, redkvica, koruza, buče.
- Slabi sosedje: Čebula, česen, grah, bob.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Najpogostejši škodljivec je fižolar, ki napada zrnje. Za zaščito v skladišču lahko fižol za 10 dni zamrznemo, kar uniči morebitna jajčeca. Med pogostejšimi boleznimi so fižolova rja, bela plesen in bakterijska pegavost. Uporaba ekoloških sredstev za krepitev rastlin lahko znatno izboljša odpornost posevka.
Pomemben nasvet za konec sezone
Ker fižol veže dušik v tla, korenin po obiranju nikoli ne pulimo. Rastline porežemo pri tleh, korenine pa pustimo v zemlji, saj tako služijo kot naravno gnojilo za naslednje vrtnine v kolobarju.