Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike izjemno pomembna, zato ne preseneča dejstvo, da poteka veliko število raziskav s področja prehranjevanja s sadjem in zelenjavo. Rezultati teh raziskav kažejo na trenutno stanje prehranjevanja in služijo kot izhodišče pri oblikovanju strategije na tem področju.
Statistika uživanja sadja in zelenjave
Rezultati pregledanih in objavljenih raziskav kažejo, da je dnevni vnos sadja pri slovenskih otrocih zadosten, medtem ko je vnos zelenjave prenizek v vseh starostnih obdobjih. Kljub temu, da Slovenija v zadostni meri sprejema dokumente, ki urejajo to področje, in hkrati potekajo ukrepi za povečan vnos sadja in zelenjave pri otrocih, je še vedno prenizka osveščenost v vseh starostnih skupinah prebivalcev.
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC, 2018) je pokazala, da slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno uživajo zelenjavo in sadje. V skupini vseh starostnih skupin in obeh spolov se povečuje redno uživanje zelenjave, prav tako pa se povečuje redno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov. Zaskrbljujoče je, da se je pri starejših mladostnicah ta odstotek znižal. V povprečju malo več kot tretjina mladostnikov (39,8 %) vsak dan uživa sadje, prav tako malo več kot tretjina mladostnikov (35,9 %) vsak dan uživa zelenjavo, pri čemer je uživanje sadja in zelenjave pogostejše med dekleti. Z uživanjem sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada.
Raziskava iz Ljubljanske regije (Zafran, Hlastan-Ribič) je ugotovila, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužije dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40 % otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7 % otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g, saj skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. Deklice zaužijejo povprečno 17 g več zelenjave kot fantje, vendar pa polovica otrok (dečkov in deklic) v vzorcu poje manj kot 40 g zelenjave dnevno. Med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave ni povezanosti, obstaja pa šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in zelenjave (Spearmanov rho = 0,310).
Dejavniki, ki vplivajo na uživanje zelenjave pri otrocih
Sadje in zelenjava spadata med nepogrešljiv del uravnotežene prehrane z visoko biološko vrednostjo, bogata z vlakninami, vitamini, minerali, antioksidanti in rastlinskimi snovmi. Obdobji otroštva in mladostništva sta zaznamovani s hitro rastjo organizma in večjo potrebo po vitaminih in mineralih, zato je pogosto in zadostno uživanje sadja in zelenjave še posebej potrebno.
Zakaj otroci ne marajo zelenjave?
Razpoložljivi rezultati raziskav kažejo, da otroci in mladostniki uživajo manj zelenjave, kot je priporočeno, medtem ko je uživanje sadja bolj priljubljeno. S starostjo uživanje zelenjave upada, dekleta pa je uživajo več kot fantje.
Kot ključne ovire pri uživanju zdrave hrane, zlasti zelenjave, navajajo: razmeroma lahko dostopnost in dober okus odsvetovanih (in pogosto) nezdravih jedi, pomanjkanje časa za pripravo in uživanje zdravega obroka (npr. zgodnje vstajanje, pozen prihod iz šole) ter splošna preobremenjenost s številnimi dejavnostmi. Otroci navajajo tudi starše, ki omogočajo priljubljene (a pogosto nezdrave) jedi, upravljajo z otrokovim vedenjem s pomočjo nezdrave hrane (nagrajevanje s sladkarijami) in dajejo slab zgled s svojimi prehranjevalnimi navadami. Šola, kljub temu, da v glavnem nudi zadovoljivo prehrano, pogosto ne nudi pestrosti, daje premalo poudarka zdravim jedem in ne zagotavlja ustrezne kulture in pogojev prehranjevanja. Zelenjava je manj priljubljena tudi zaradi manj prijetnega, nesladkega, nepoznanega okusa in videza, nerazpoložljivosti doma in v drugih okoljih, prehranjevalnih navad, ki ne vključujejo zadostne količine zelenjave, nepoznavanja določenih jedi ter večje spodbude za uživanje drugih skupin živil in nezdrave hrane.
Otroci imajo prirojeno nagnjenje do sladke hrane in hkrati odpor do kisle in grenke. Zelenjava ni priljubljena zaradi grenkobe, za povečevanje všečnosti pa jo največkrat kombiniramo s soljo in maščobo. Komercialna otroška hrana je pogosto osladkana s sadnimi pripravki, da bi prikrili grenak ali neprijeten okus nekaterih vrst zelenjave, kar lahko vodi k zavračanju omenjene zelenjave med odraščanjem ali kasneje v odrasli dobi.
Vpliv staršev in okolja
Otrokove prehranjevalne navade se začnejo oblikovati že v obdobju nosečnosti. Zanimive so ugotovitve, ki kažejo, da se otroški okus oblikuje glede na to, kako se je mati prehranjevala med nosečnostjo in dojenjem. Če se mati prehranjuje z obilico različne zelenjave (kot del uravnotežene prehrane), bo to zelo verjetno vplivalo na dovzetnost njenega otroka za različne okuse. Okus se oblikuje in spreminja tudi med otroštvom, pri čemer imajo starši ključno vlogo pri spodbujanju zdravih prehranskih navad in obnašanja. Starševska spodbuda in pravila okrog prehranjevanja so pozitivno povezana z otrokovim uživanjem zelenjave.
Šola nudi zadovoljivo prehrano, vendar pogosto ne zagotavlja pestrosti in ne poudarja dovolj zdravih jedi. Urejenost šolske prehrane je izredno dobra, saj šole ponujajo kar štiri obroke. V šolskem okolju je sicer veliko zavedanja problema in veliko število uspešnih projektov za povečanje dnevnega vnosa omenjenih skupin živil. Vendar pa je pregled jedilnikov pokazal precejšnjo neskladnost s priporočili glede pogostosti vključitve priporočenih in odsvetovanih živil/jedi v obroke.
Zdrava prehrana za otroke - pomen in koristi uživanja zdrave hrane
Prehranjevalne navade in duševno zdravje
Raziskava v Veliki Britaniji, ki je preučila podatke o prehranskih navadah in duševnem zdravju za skoraj 9.000 otrok, je ugotovila, da je to, kar otroci jedo za zajtrk in kosilo, pomembno povezano z njihovim dobrim počutjem. Tisti, ki so zaužili pet ali več enot sadja in zelenjave na dan, so se na psiholoških testih odrezali najbolje. Izkazalo se je, da so dobre prehranske navade neposredno povezane z dobrim duševnim zdravjem otrok in mladostnikov.
Z dobrim počutjem je pomembno povezano tudi redno uživanje zajtrka. Otroci, ki so jedli tradicionalni zajtrk, so dosegli boljše rezultate kot tisti, ki so dan začeli z malico v šoli. Raziskava HBSC je pokazala, da skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje, z naraščanjem starosti pa ta navada upada. Redneje zajtrkujejo mlajši mladostniki (50,7 % 11-letnikov) v primerjavi s starejšimi (35,3 % 17-letnikov).
Priporočila in rešitve za spodbujanje uživanja zelenjave
Za doseganje zadostnega dnevnega vnosa sadja in zelenjave bo potrebno večletno trdo delo, medsektorsko sodelovanje vseh vključenih v procese vzgoje in izobraževanja. Poleg sistemskega reševanja obstoječih težav s prehranjevanjem v šolah, bo potrebno izraziteje delovati na preventivnem področju izobraževanja in dela z odraslimi - starši, starimi starši in vsemi, ki prihajajo v stik z otroki.
Vloga staršev
Starši igrajo pomembno vlogo pri spoznavanju posameznih vrst zelenjave in pri spodbujanju otrok, da se jo navadijo uživati. To naredijo tako, da jo otroku pogosto ponudijo in dajejo tudi sami dober zgled. Otrok mora včasih 10 do 15-krat okusiti posamezno vrsto hrane, preden sprejme in se navadi na nek okus, zato je pomembno, da starši po nekaj neuspelih poskusih ne obupajo. Pomembno je, da starši ne silijo otroka k uživanju velike količine nove hrane, saj je na začetku pomembno zgolj spoznavanje novega okusa. Priprava in serviranje hrane na privlačen način, v različnih barvah in oblikah, lahko znatno pripomore, da bo otrok pripravljen raziskovati nove okuse.
Starši naj otroke vključijo v proces priprave hrane (od sajenja/nakupovanja do priprave mize) in naj skupaj z njimi spoznavajo hrano. Prav tako se morajo zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb. Za mizo se je potrebno izogibati pretiranemu opominjanju, saj to vodi v še večji odpor do jedi. Pri izbirčnih otrocih se je potrebno izogibati vmesnim "nezdravim prigrizkom" med obroki, saj ta ukrep povečuje verjetnost, da otrok zaužije glavni obrok.
Vloga šole in vrtcev
Zaposlitev kliničnega dietetika v šolah bi močno vplivala na ustreznejši način prehranjevanja učencev, saj bi poleg osnovnega urejanja jedilnikov omogočala tudi izvedbo spremljajočih aktivnosti za otroke in odrasle, ki jih obdajajo. V šolskem okolju je problem nezadostnega uživanja zelenjave zelo zaznan, potekajo pa tudi številni uspešni projekti za povečanje vnosa zelenjave.
V šolah je mogoče spodbujati uživanje zelenjave na tri področja: spodbuditi zanimanje za zelenjavo in zelenjavne jedi, otrokom priljubiti zelenjavo ter omogočiti okolje, ki bo naklonjeno uživanju zelenjave. Učenci se lahko v šoli na nevsiljiv način spoznavajo z različnimi vrstami zelenjave (npr. okenski vrt v lončkih). Učenci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki so jim privlačne, kot so sadno-zelenjavni sokovi, kalčki, privlačno narezana surova zelenjava ali zelenjava kot dodatek priljubljenim jedem.
Učenci naj imajo možnost izbire (vsaj dve vrsti zelenjave na jedilniku), pri čemer mora biti videz in okus zelenjavnih jedi privlačen. Otroci naj spoznavajo značilnosti posamezne vrste zelenjave (izvor, sezona, uporaba, koristi) na nevsiljiv način, z jasnimi in preprostimi sporočili (predvsem kratkoročni učinki na zdravje in videz). Povečati je potrebno tudi dostopnost zelenjave v šoli in postaviti dolgoročne cilje za spremembe v šolski prehrani. V šolsko delo je potrebno vključiti principe učenja z opazovanjem in aktivnega učenja (praktična opravila, kot so nakupovanje, urejanje šolskega vrta, priprava hrane).
Pomembnost sistemskih ukrepov
Kadar želimo promovirati zdravo prehrano, moramo nujno upoštevati in zagotoviti sistemske, strukturne pogoje za zaželene individualne spremembe. Slovenska šolska shema, ki v svojih programih spodbuja uživanje zelenjave in sadja, je pokazala, da se povečujeta tako znanje kot uživanje zelenjave in sadja med otroki in mladostniki, vključenimi v take programe. Še posebej ugoden učinek imajo take sheme na socialno-ekonomsko ranljivejše skupine otrok.
Podatki raziskav so pomembno izhodišče za prihodnje ukrepe, saj je treba upoštevati tudi vpliv pandemije na prehranske navade mladostnikov. V tem času je zdrava prehrana še toliko bolj pomembna, saj sta prehrana in zdravje tesno povezana.
tags: #zelenjava #pri #otrocih #statistika