Vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki zajema pridelavo zelenjave, okrasnih rastlin, zelišč in gob. Slovensko tržno vrtnarsko pridelavo zaznamujejo majhne obdelovalne površine na posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki so izjemno intenzivno obdelane, ter visoka odvisnost pridelave od vremenskih razmer. Kljub temu se pridelava zelenjadnic v Sloveniji povečuje, saj so v letu 2021 kmetijska gospodarstva zelenjadnice pridelovala na 6.223 hektarjih površin, od tega 3.487 hektarjev za prodajo.
Pomen in statistika pridelave zelenjadnic
Pridelava zelenjadnic je v obdobju 2009-2020 k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispevala od 3,8 do 9,5 odstotka, k vrednosti rastlinske pridelave pa od 7,1 do 16,8 odstotka. Leta 2021 je ta prispevek dosegel rekordnih 9,7 odstotka v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje in 17,2 odstotka v vrednosti rastlinske pridelave.
Trendi in izzivi
V Sloveniji se povečujejo površine z zelenjavo, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave. Kljub temu ostaja zunanjetrgovinska bilanca negativna; leta 2021 je bilo uvoženih 177.000 ton zelenjave, od tega 52 odstotkov ali skoraj 92.000 ton sveže. Trenutno v Sloveniji pridelamo le približno 30 odstotkov zelenjave, vključno s tisto za lastne potrebe gospodinjstev.
Regulativa in podpora pridelovalcem
Kmetijski inštitut Slovenije je bil 28. decembra 2017 imenovan za izvajalca Javne službe v vrtnarstvu. Na podlagi Pravilnika o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se za posamezno leto podajajo ocene pridelka za posamezne vrste zelenjadnic. Pridelovalci zelenjave in zelišč, ki imajo v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali tržijo zelenjavo in zelišča, morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Prav tako morajo tisti, ki so nosilci živilske dejavnosti in opravljajo dejavnost "primarna proizvodnja živil", zagotoviti registracijo živilskega obrata. Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo primarne proizvode rastlinskega izvora (sadje, vrtnine, žita v zrnju itd.) in jih oddajajo v zbirne centre, distribucijo (Spar, Mercator, zadrugo itd.) ali predelavo (Fructal, Mlinotest itd.), se morajo registrirati pri pristojnem organu kot primarni proizvajalci. Pred pričetkom oddaje živil na trg se morajo obrati na področju primarne proizvodnje registrirati pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). V primeru, da obrat daje živila na trg v okviru t. i. majhnih količin, registracija obrata ni potrebna.
Domača pridelava in vpliv na zdravje
V številnih razvitih zahodnoevropskih državah je pridelava zelenjave in sadja na domačem vrtu skoraj opuščena, ta trend pa se je v zadnjem desetletju žal začel širiti tudi v Sloveniji. Kljub temu ostaja del vrtičkarjev, ki jim pridelava zelenjave pomeni hobi, rekreacijo, druženje na skupnih vrtovih v mestih in tudi vir osnovnih presnih živil. Zaostrene gospodarske razmere in rast cen zelenjave in sadja pa nakazujejo, da bo pridelava lastne zelenjave spet bolj cenjena. Porajajo se tudi nove civilne pobude, ki poudarjajo pomen samooskrbe in prehranske neodvisnosti na ravni države, regije in družine. Pridelava se lahko začne že na terasi, balkonu ali okenski polici, na vrtu ali delu njive.
Zaščita ogroženih zelenjadnic
Zunanji videz, zlasti svežost, zelenjave in sadja je za večino potrošnikov najpomembnejši kriterij pri nakupu. Vendar pa poleg koristnih snovi (vitamini, minerali, bioaktivne snovi) lahko zaužijemo tudi zdravju škodljive snovi, kot so ostanki pesticidov, nitrati in težke kovine. Za okoljsko in zdravstveno ozaveščene potrošnike pa so vprašanja kakovosti hrane, še zlasti zelenjave in sadja, ki ju praviloma užijemo sveža, čedalje pomembnejša. Poleg zunanje kakovosti zelenjave, ki jo opredeljujejo standardi kakovosti, večino potrošnikov zanima notranja kakovost zelenjave, ki vpliva na zdravje.
Ekološka pridelava kot rešitev
Epidemiološka študija, ki so jo leta 2010 opravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM), je pokazala, da že kratkotrajno uživanje ekološke v primerjavi s konvencionalno pridelano hrano pomeni bistveno zmanjšanje vsebnosti pesticidov. Dolgotrajna izpostavljenost tudi manjšim odmerkom posamičnih pesticidov in njihovih mešanic, ki so sicer še v okviru zakonsko dovoljenih meja, pomeni zlasti za občutljive skupine ljudi tveganje za različna obolenja. Nobenega razloga ni, da bi s sadjem in zelenjavo, ki ju pridelamo na domačem vrtu, vnašali v telo ostanke pesticidov, čezmerne količine nitratov ali celo težkih kovin. Zato je prava usmeritev ekološka pridelava, pri kateri so osnova čim širši in čim bolj pester kolobar, gnojenje s kompostom in drugimi organskimi gnojili, setev vmesnih posevkov detelj ali drugih metuljnic, setev rastlin za zeleno gnojenje ter priprava kompostnega čaja in gnojnice iz zelišč.
Načela ekološke pridelave
- Vsi sintetični kemični pripomočki so prepovedani, vključno s herbicidi.
- Namesto kemikalij se uporabljajo slama ali črne polietilenske folije za zastiranje tal ali pa se pleveli mehansko odstranjujejo.
- Priporoča se uporaba sadik namesto neposredne setve, saj so sadike bolj konkurenčne plevelom in škodljivcem.
- Izbirajo se predvsem lokalne, avtohtone in našim rastnim razmeram prilagojene sorte, kar ohranja tradicijo in zagotavlja prilagojeno hrano.
- Semena za ekološko pridelavo naj bodo pridelana ekološko (obvezno pri certificirani ekološki pridelavi) ali vsaj nerazkužena.
- Preventivno se proti boleznim in škodljivcem borimo z združenimi setvami (npr. bližina timijana zmanjša poškodbe zaradi bolhačev).
- Uporabljajo se sredstva na podlagi rastlinskih izvlečkov, alg, kamnin in drugih zdravju neškodljivih materialov.
Če se želimo v hrani kar najbolj izogniti pesticidom in drugim nepotrebnim dodatkom, je nakup ekoloških živil najboljša izbira. Cene ekoloških pridelkov so dostopnejše pri neposrednem nakupu na ekološki kmetiji, v okviru t. i. partnerskega kmetovanja ali pri nakupu na ekološki tržnici. Ekološki kmetje lahko pridelke kot ekološke tržijo šele po dvoletnem preusmeritvenem obdobju in morajo imeti veljaven certifikat.
Priprava pridelovalcev na novo sezono
Priprava pridelovalcev zelenjave na novo sezono se začne takoj po pobiranju pridelkov. Tako tržni pridelovalci kot tudi tisti, ki pridelujejo zelenjavo za samooskrbo, morajo pred začetkom sezone imeti izdelan setveni načrt. Robert Golc, terenski kmetijski svetovalec iz KGZ Kranj in sam pridelovalec zelenjave, poudarja pomen setvenega načrta z upoštevanjem kolobarja po vrstah in celo po sortah zelenjave. Predniki so vedeli, da je za ohranjanje rodovitnosti tal pomemben kolobar, kar spodbujajo tudi ukrepi kmetijske politike in nekateri okoljski programi.
Ključni dejavniki uspešne pridelave
- Kolobarjenje: Robert Golc pridelovalcem priporoča, da si setvene načrte zapisujejo, celo skicirajo po gredicah, saj je pri večini vrtnin potreben večletni kolobar, ki pa se iz leta v leto hitro pozabi.
- Mikroklimatski pogoji: Pri pripravi setvenega načrta je potrebno upoštevati mikroklimatske pogoje, kot so zmrzliščne točke. Golc ne priporoča hitenja s spomladansko setvijo zaradi pogostih spomladanskih pozeb.
- Temperatura tal: Pri setvi je pomembna temperatura tal v globini 5 do 10 centimetrov, ne le temperatura zraka.
- Analiza tal: Vsak pridelovalec ve kakšna je sestava tal na njegovih njivah, ne ve pa kakšna so v njej hranila, zato je potrebna analiza tal. Organska gnojila so pomembna, mineralna gnojila pa so v redu, če so uporabljena v ustreznih odmerkih.
- Dolžina dneva: Pomembna je tudi dolžina dneva, še posebej pri čebulnicah, kjer je treba načrtovati čas in lokacijo sajenja.
- Gnojenje: Pridelovalec mora biti še posebej natančen pri gnojenju, saj lahko gnojenje z dušikom povzroči težave pri kakovosti in skladiščni sposobnosti pridelka. Povečana količina dušika zmanjša skladiščno sposobnost, zato pregnojena tla s hlevskim gnojem niso dobra. Priporoča se 30 do 40 t/ha hlevskega gnoja za okopavine.
- Zeleni podor: Na površinah, kjer so vrtnine, je zelo priporočljiv zeleni podor. Po pospravljenih čebulnicah ali česnu se lahko poseje križnice ali metuljnice, ki se jeseni podorjejo. Ajda je posebej primerna, saj hrošči pokalice na posevek ajde ne odležejo jajčec.
- Izbira semen: Zelo pomembna je izbira kakovostnega, certificiranega semena, ki daje kakovosten pridelek. Preverjati je treba kaljivost semen že v zimskem času.
- Sadike: Pri sadikah je pomembno, da imajo močno grudico in niso poškodovane.
- Pleveli: Zapleveljenost posevkov je treba ves čas preprečevati, še posebej problem invazivnih tujerodnih rastlin, kot je ambrozija. Plevela in organskih ostankov zelenjave iz uvoza se ne sme odlagati na kompost, saj lahko prenesemo različne bolezni.
- Namakanje: Robert Golc je opozoril na pomen pravilnega namakanja. Preveč pogosto zalivanje preprečuje globok razvoj koreninskega sistema.
- Gostota rastlin: Manjša gostota rastlin pomeni bolj bujne rastline, a tudi večje težave s plevelom, večjo zračno vlažnost in večjo nevarnost bolezni.
- Rastlinjaki: Protikoronski zakon, ki je podaljšan do konca leta, poenostavlja postopke postavitve rastlinjakov, ki so za pridelavo vrtnin zelo zaželeni.
Prodaja in trženje
Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev. Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, prodaja od vrat do vrat ter prodaja na sejmih in prireditvah. Na Gorenjskem je še precej možnosti za pridelavo vrtnin in prodajo le-teh hotelom in gostincem, ki se radi pohvalijo z domačimi pridelki.
Zaščiteni kmetijski pridelki in živila
Zaščiteni kmetijski pridelki in živila so kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti, označeni s pripadajočimi evropskimi in nacionalnimi zaščitnimi znaki:
- Zaščitena označba porekla (ZOP): Vse faze pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju.
- Zaščitena geografska označba (ZGO): Vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega proizvoda mora potekati na določenem geografskem območju.
- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se proizvodi lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (v kolikor je pridobljena evropska zaščita). Ti proizvodi se proizvajajo na tradicionalen način, iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu.
- Višja kakovost (nacionalna shema): Kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil.
- Ekološka proizvodnja (nacionalna shema): Kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih.
- Integrirana pridelava: Kmetijski pridelek je pridelan po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični ukrepi.
- Dobrote z naših kmetij (nacionalna shema - v postopku uveljavljanja): Gre za kmetijske pridelke in živila, pridelana ali predelana na kmetiji po receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja.
Pred odločitvijo glede zaščite kmetijskega pridelka ali živila je zelo pomembno, da vlagatelj oziroma združenje proizvajalcev opravi predhodno strateško analizo. Vlogo za zaščito kmetijskega pridelka ali živila je potrebno vložiti na pristojni organ, pri čemer poteka postopek v dveh fazah, v prvi fazi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaščiti ime.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS)
Uporabnik FFS mora pri uporabi upoštevati predpise, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir. Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, varovanje vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe FFS na posebnih območjih in javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin. Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS. Za nanašanje FFS se smejo uporabljati le naprave, ki so pridobile potrdilo o pravilnem delovanju in znak o rednem pregledu. Lastniki naprav morajo zagotoviti redni pregled naprav vsake tri leta, razen novih naprav, ki se prvič pregledajo v petih letih od datuma nakupa.