Vrtnarstvo je pomembna kmetijska panoga v Sloveniji, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, okrasnih rastlin, zelišč in gob. Zanj so značilne majhne, a intenzivno obdelane površine na posameznih kmetijskih gospodarstvih ter velika odvisnost od vremenskih razmer. Pridelava zelenjadnic pomembno prispeva h kmetijski proizvodnji in kaže trend rasti.
Pomen in obseg pridelave zelenjadnic v Sloveniji
V obdobju od 2009 do 2020 je pridelava zelenjadnic prispevala od 3,8 % do 9,5 % k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje, oziroma od 7,1 % do 16,8 % k vrednosti rastlinske pridelave. Leta 2021 je ta delež dosegel rekordnih 9,7 % v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje in 17,2 % v vrednosti rastlinske pridelave. Istega leta so kmetijska gospodarstva zelenjadnice pridelovala na 6.223 hektarjih površin, od tega 3.487 hektarjev za prodajo. Pomemben trend je tudi povečevanje površin z zelenjavo, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave.
Zunajtrgovinska bilanca kaže, da je bilo leta 2021 uvoženih 177.000 ton zelenjave, od tega 52 % oziroma skoraj 92.000 ton sveže zelenjave.
Regulativa in podpora
Kmetijski inštitut Slovenije je bil 28. decembra 2017 imenovan za izvajalca Javne službe v vrtnarstvu. Na podlagi Pravilnika o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se za vsako leto podajajo ocene pridelka za posamezne vrste zelenjadnic. Pridelovalci zelenjave in zelišč, ki imajo v uporabi najmanj 1 hektar kmetijskih zemljišč ali tržijo zelenjavo in zelišča, morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Prav tako morajo tisti, ki so nosilci živilske dejavnosti in opravljajo primarno proizvodnjo živil, zagotoviti registracijo živilskega obrata.
Razvoj zeliščarstva in ekološkega kmetovanja
Pridelava zelišč v Sloveniji narašča, čeprav skupna površina ostaja majhna. Ob popisu tržnega vrtnarstva leta 2019 je zelišča za prodajo pridelovalo 363 kmetijskih gospodarstev na 150 hektarjih površin. Leta 2022 se je pričel ciljno raziskovalni projekt (CRP) na temo "Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji".
Ekološko kmetovanje je zakonsko urejen in nadzorovan način trajnostnega kmetovanja, ki temelji na spoštovanju naravnih zakonitosti, kroženju hranil, ohranjanju rodovitnosti tal ter varovanju biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2024 je bilo v Sloveniji v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.968 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja približno 8 % vseh kmetij v državi. Ekološko obdelovana zemljišča obsegajo približno 56.000-57.000 hektarjev, kar je okoli 12 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Struktura ekoloških zemljišč kaže, da velik delež predstavljajo trajni travniki in pašniki, kar odraža tradicionalno usmerjenost ekoloških kmetij v živinorejo.
Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor deluje približno 160 ekoloških kmetij, pri katerih prevladuje živinorejska usmeritev, predvsem reja goveda in drobnice na travinju. Ekološke kmetije so v povprečju nekoliko večje od povprečne slovenske kmetije, vendar večinoma ostajajo srednje velike družinske kmetije.
Med najpomembnejšimi ekološkimi pridelki slovenskih kmetij so žita (npr. pira, ajda, proso in pšenica) ter govedina, sledijo pa še mleko in mlečni izdelki, vino, sadje, zelenjava, oljnice in jajca. Povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji in Evropi postopoma narašča, kar ustvarja nove priložnosti za razvoj trženja, lokalnih prehranskih verig in kratkih dobavnih poti.
Primeri majhnih ekoloških kmetij in njihovih praks
V Sloveniji delujejo številne majhne ekološke kmetije, ki se osredotočajo na pridelavo zelenjave in ohranjanje narave. Mnoge med njimi so družinske kmetije z dolgoletno tradicijo, ki so se preusmerile v ekološko pridelavo. Nekaj primerov:
Ekokmetija Habjan v Zagradu pri Celju
Ekokmetija Habjan, ki se nahaja v vasi Zagrad pod kuliso Starega gradu v Celju, je primer mešane kmetije, ki se je sčasoma preusmerila v ekološko pridelavo vrtnin in rejo oplemenitenih jezersko-solčavskih ovc. Prvi začetki ekološkega kmetovanja na kmetiji Habjan segajo v leto 2002. Objekti na lokaciji kmetije so vidni na zemljevidu že od leta 1750, kar pomeni večstoletno skrb za obdelavo zemljišč. Nekoč mešana živinorejska kmetija se je pred 25 leti preusmerila v rejo drobnice. Ker so ovce ves čas pasle in se krmile z domačo krmo brez fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, so se odločili za uradno ekološko kmetovanje. Kmalu zatem so na idejo mladega gospodarja Tomaža Habjana začeli s pridelavo vrtnin in uvedli lastno blagovno znamko Ekokmetija Habjan. Odločitev za pridelavo vrtnin je bila posledica nizke samooskrbe z vrtninami in velikega povpraševanja po ekoloških vrtninah.
Sprva so začeli s pridelavo česna, ki je predstavljal tržno nišo, nato pa so dodali stročji fižol, rdečo peso, paradižnik in druge vrtnine. Danes pridelujejo več kot 20 različnih vrtnin čez vse leto, med njimi prevladujejo solata, paradižnik, paprika, bučke, kumare, zelje in druge kapusnice, česen, šalotka ter pozimi motovilec in radiči. Sadike za plodovke so sprva vzgajali sami, danes jih večino kupijo, saj bi ogrevani rastlinjaki predstavljali prevelik strošek. Tomaž trenutno obdeluje 3,5 hektarja njiv ter dobrih 20 hektarjev travnikov in pašnikov. Kljub sajenju večine vrtnin na folijo je pri pridelavi še vedno veliko ročnega dela, zlasti pri pletju plevela.
Namakanje je ključno za pridelavo zelenjave. Kmetija Habjan zaliva le z deževnico, zbrano v zajetju s kapaciteto do sto kubikov. Ta količina zadostuje le za najnujnejše namakanje. Voda se prečrpava čez hrib do posevkov. Pomanjkanje vode v sušnih obdobjih je velik izziv, zato se razmišlja o rešitvah, kot so izkop vrtine. Podnebne spremembe zahtevajo prilagoditve, zato si Tomaž želi tudi več pokritih površin. Zemljo gnojijo z lastnim humusom, dokupujejo pa le peletiran gnoj za zelenjavo. Žit ne dognojujejo, saj jih pridelujejo v kolobarju z zelenjavo, večinoma za krmo živali. Pri pridelavi vrtnin Tomaž skrbno dela kolobar, prilagaja pa se tudi trgu in kupcem, tako da sadike plodovk sadi ob času, ko je drugo pobiranje ali vrhunec pobiranja konec avgusta in septembra, ko se povpraševanje po teh vrtninah poveča.
Vrtnine prodajajo končnim kupcem na domu, lokalnim trgovinam ter javnim zavodom v regiji. Stalna ponudba vključuje tedenske zabojčke sezonskih vrtnin. Na kmetiji Habjan redijo oplemenitene jezersko-solčavske ovce in so vključeni v ukrep "Dobrobit živali". Živali se pasejo na neokrnjenih ekoloških travnikih pod celjskim Starim gradom, pozimi pa se krmijo s kakovostno suho travo in silažo. V zadnjih letih ovce križajo s pasmo texel, kar zagotavlja jagnjeta z manj maščobe in večjo mesnatostjo. Jagnjeta prodajajo za zakol in za nadaljnjo rejo. Poleg vrtnin je povpraševanje po jagnjetih prav tako veliko. Tomaž, diplomirani ekonomist, se je kmetiji uradno posvetil pred petimi leti in je trenutno v zadnjem letu podpore za mlade prevzemnike. Nedaleč stran od kmetije je prevzel še eno ekološko govedorejsko kmetijo in s tem ohranja rejo govedi cikaste pasme, vključen pa je tudi v ukrep "Lokalne pasme in sorte".
Ovčjereja in pridelava vrtnin sta na kmetiji Habjan tesno povezani predvsem zaradi gnoja, ki je ključen za vrtnine. Tomaž gnoj iz globokega nastilja, odpadke vrtnin in listje s pomočjo kalifornijskih deževnikov razgrajuje v hranilno bogat biohumus, ki ga uporablja za gnojilo. Vermikompostiranje zagotavlja hitro razgradnjo organskih snovi, brez neprijetnih vonjav, izboljšuje strukturo tal ter zadržuje vlago in hranila.
Na kmetiji izvajajo tudi dopolnilne dejavnosti, kot so izobraževanja za obiskovalce, predvsem učence, ter predelava sadja.
Druge majhne kmetije in njihova ponudba
V Sloveniji delujejo tudi številne druge majhne ekološke kmetije, ki se osredotočajo na različne pridelke:
- Kmetija na robu Ljubljane je znana po vzgoji ekološke zelenjave in širokega sortimenta buč, vključno z zelenimi japonskimi bučami in ploščatim zeljem Green Rich. Pridelujejo tudi zimsko listnato zelje (raštiko).
- Kmetija iz Dolenjske, ki se nahaja na 655 m nadmorske višine, prideluje približno 1 tono ekološkega česna (sorta ptujski spomladanski) letno, poleg čebule, korenja, rdeče pese, krompirja in repe.
- Ekološka kmetija Bio Istra Fras, vključena v ekološko kontrolo od začetkov v Sloveniji in nosilec znamke BIODAR, obsega okoli 13 hektarjev. Prevladujejo vinogradi (refok in malvazija), pridelujejo pa tudi oljčno olje iz številnih sort in široko paleto sredozemske zelenjave (paradižnik, paprika, malancani, mladi krompir, grah, fižol, brokoli, cvetača, zelje, ohrovt, rukola, radič, artičoke, kardum, petešilj) ter sadja (kaki, češnje, fige, melone, lubenice).
- Kmetija v bližini izvira reke Krke, v ekološki kontroli od leta 2001, prideluje jabolka sorte Topaz, jagode, sezonsko zelenjavo in žita, ob upoštevanju kolobarja.
- Kmetija Brhanovi v Brkinih, ekološko kmetuje od leta 2003, se osredotoča na živinorejo in poljedelstvo, sejejo različna žita za kolobar.
- Vinogradniško-sadjarsko-oljarska kmetija v bližini Kopra je v ekološki kontroli od leta 2008. Minimizirajo gnojenje in uporabljajo dovoljena ekološka sredstva.
- Kmetija v Dečnem selu, ki kmetuje na ekološki način od leta 2003, od leta 2012 pa po biodinamičnih načelih (DEMETER certifikat), upošteva kolobar in lunin koledar. Pridelujejo stara žita, konopljo in ajdo, letos pa nameravajo v pridelavo vključiti tudi večjo količino zelenjave.
- Kmetija Krivec v Zibikah, del kozjanske pokrajine, se drži načel ekološkega pridelovanja sadja in zelenjave, s celoletnim obdelovanjem njiv in nasadov. Pridelujejo zelenjavo v okviru partnerskega kmetovanja in za prodajo na tržnici.
- Kmetija blizu Krškega (Oklukova gora) je usmerjena v ekološko pridelavo sadja od leta 2001.
- Kmetija, organizirana kot d.o.o., se ukvarja z vzgojo zelenjavnih sadik, zelenjave ter vzgojo, nabiranjem in sušenjem zdravilnih zelišč. V zeliščnem vrtu na približno 400 m² pridelujejo okoli 40 vrst zdravilnih zelišč, mnoga naberejo tudi v naravi. Cilj je razširitev dejavnosti na predelavo zelišč v mazila, tinkture in mila.
- Mešano usmerjena kmetija s poudarkom na pridelavi širokega izbora istrskih vrtnin in zelenjave (stročnice, listnata zelenjava, plodovke, kapusnice, korenovke, čebulnice, krompir, topinambur). Sledijo strožjim trajnostnim standardom, uporabljajo kolobar, zeleno gnojenje, vmesne posevke in zeliščne pripravke za varstvo rastlin, brez uporabe plastičnih folij in gnojil iz živalske kostne moke. Gojijo tudi šitake z eko certifikatom od 2006.
- Ena izmed prvih ekoloških kmetij v Sloveniji (od leta 1997) na Gorenjskem, mešana kmetija, usmerjena v pestrost in permakulturo. Pridelujejo raznovrstno zelenjavo (buče hokaido in maslenke, paprike, krompir, topinambur, stročji fižol, čebula, česen, zelje, ohrovt, zelena). Semena vzgojijo sami, gnojijo s kompostom in uporabljajo naravne pripravke. Aktivni so tudi z vzrejo 150-glave črede ovc jezersko-solčavske pasme in prašičev krško-poljske pasme.
- Kmetija v Gorenjih Dolah (občina Škocjan) se ukvarja s prašičerejo, govedorejo, konjerejo za šport, vinogradništvom in kletarstvom. Vse živali se prosto gibljejo na pašnikih. Ukvarjajo se s pridelavo ekološke zelenjave in so že tri leta v ekološki kontroli.
- Domačija na liminjanskem hribu, prideluje vrhunsko ekstra deviško oljčno olje iz integrirane pridelave (iz več kot 450 oljk 10 različnih sort) in vlagane oljke. V zadnjem času ponujajo tudi domačo čokolado ter marmelade. Na kmetiji imajo pozitiven odnos do vsega živega, ne škropijo s strupi FFS in ne uporabljajo umetnih gnojil, redno kolobarijo. Vrtnine varujejo in dognojujejo z domačimi zeliščnimi pripravki.
- Kmetija iz Radomelj s 350-letno tradicijo, ukvarja se predvsem s pridelavo različnih vrst poljščin (oljna ogrščica, pira, konoplja, fižol, oves, rž, pšenica in koruza). Ponujajo hladno stiskana olja, jabolčni kis, moke, zdrob in marmelade.
- Kmetija v Savljah (predmestje Ljubljane) se ukvarja s prirejo mleka in pridelavo sezonske zelenjave na okolju prijazen način, brez uporabe pesticidov zaradi vodovarstvenega območja. Nekaj pripravkov se uporabi le na krompirju in zelju za zaščito pred boleznimi in škodljivci, kot so koloradski hrošč in zeljna sovka, z uporabo sredstev, dovoljenih v ekološki oz. integrirani pridelavi.
- Oštirjeva kmetija, tipična notranjska kmetija na Cerklniškem polju, se ukvarja s pridelavo poljščin, zelenjave in sadja na prostem po najnovejših ekoloških smernicah in v sodelovanju z inštitutom KON-CERT, s ciljem ohranjanja rodovitnosti tal in ponudbe visoko kakovostnih izdelkov.
- Kmetija Pestator, ki jo vodi ga. Anita, ima dolgoletne izkušnje s pridelovanjem sladkih jagod na prostem pod blagovno znamko "Jagode čebelice Maje". Kmetija je v ekološki preusmeritvi in vlagajo veliko truda v izobraževanje otrok/potrošnikov z vodenimi ogledi in samoobiranjem.
- Kmetija ob reki Kolpi v Prifarski dolini na Kostelskem, ki deluje od leta 2010, je leta 2013 prejela prvi veljavni certifikat za ekološko pridelavo zelenjave, naslednje leto pa še za prosto rastoče rastline. Obdelujejo 1 hektar njiv in pridelujejo zelenjavo ter mlečne izdelke po standardih ekološke pridelave, ob upoštevanju strožjih trajnostnih načel.
- Kmetija iz Renč se je letos začela ukvarjati z ekološko pridelavo in predelavo kakija in kivija, naslednje leto pa bodo nadaljevali z ekološko pridelavo zelenjave.
Vrt Slovenije - Vipavska dolina
Vipavska dolina je skozi stoletja slovela kot "vrt" za velika mesta in notranjost dežele. Tradicija pridelave odlične zelenjave se je ohranila, čeprav v manjših količinah kot nekoč. Od prvih pomladnih dni, ko vzbrsti slastna berivka, je solata v Vipavski dolini na voljo vse leto. Tudi v mrzlih zimskih dneh kmetje na svojih njivah nabirajo sloviti radič. V Solkanu in okolici pa po starem izročilu gojijo solkanski radič, ki kljubuje tudi najhujši zimi in je prava redkost ter velika kulinarična dragocenost. V Vipavski dolini uspeva veliko vrst zelenjave, ki so osnova okusnih domačih jedi. Ker je zelenjava na voljo vse leto, je vedno na mizi, s čimer se ohranja tradicija pestrih sezonskih jedilnikov.
Igor Škerbot, specialist za poljedelstvo, okrasne rastline in zelenjadarstvo, nudi nasvete, dosegljiv je na telefonski številki 03 42 55 514 ali 041 426 514.
Svetovanje za pridelovalce
Za uspešno poletno sajenje solatnic v času, ko je dan poletno dolg in je običajno vroče, je potrebna večja pozornost najprej pri izboru vrste solatnic (radič, endivija, glavnata solata, motovilec…), potem sorte in kakovostne sadike s koreninsko grudo. Pomembno pri tem terminu pridelave je preprečevati nepotreben stres, redno namakati, senčiti in poskrbeti za pogoje dobrega razvoja in rasti posajene solatnice, da se doseže cilj pridelave, ki je spravilo solatnic ob koncu poletja in v celotni jeseni.
Pridelovalci poljščin, hmelja in zelenjave so vabljeni, da za potrebe določitve razpoložljivega dušika v tleh ali rastlinah pred dognojevanji opravijo hitre talne in rastlinske Nmin teste.